Ko odide gonilna sila in je najslabša ekipa največji sovražnik

Še zadnja četrtina prvega dela avstrijskega razširjenega prvenstva je za dvanajsterico moštev, ki se borijo za naslov prvaka. Natanko pred letom dni je ljubljanska Olimpija drugi del tekmovanja in boj za čim boljše izhodišče v končnici začela proti madžarski Sapi. Letos je prvi nasprotnik isti, a s to razliko, da si nobena ekipa ni izborila "zgornjega doma". Deseto mesto, ki se ga Ljubljančani oklepajo že vso sezono, je pač premalo za neposreden skok v končnico. Še vedno obstajata upanje in možnost, da se 22. februarja EBEL za zeleno-bele še ne bo končal. A najprej bo treba pokazati željo, ki je v letošnji sezoni prevečkrat manjkala, še posebej v zadnjih nekaj krogih, ko sta žar borbenosti in ogenj iz žrel "zmajev" vidno pojenjala.

Odšel je vlečni konj

V zadnjih enajstih tekmah EBEL je Olimpija vknjižila 11 točk, prav toliko kot v drugi četrtini in točko manj kot v najuspešnejšem tretjem delu. "Oklepniki" izpod Rožnika so se torej med prvim delom sezone "držali" povprečja točke na vsako tekmo. Če jim je boj za neposredno končnico v zadnjem delu dokončno ušel, česar se verjetno ne bodo radi spominjali, jim bo v spominu zagotovo ostal spektakel na Bežigrajskem štadionu. Spektakel na Plečniku jim je obudil spomine na hokejske norije z bajerjev v mlajših letih, a hkrati je spektakel prinesel novo poglavje v knjigi ljubljanskega kluba. Izgubili so vlečnega konja, gonilno silo moštva. Čez lužo se je vrnil Jan Muršak, ki je za seboj pustil veliko praznino. Kako pomemben je bil za ekipo, je postalo resnično jasno šele, ko je odšel. In s tem nikakor ne gre zmanjševati vrednosti njegovih 48 točk v 30 tekmah. A dejstvo je, da je Olimpija po njegovem odhodu nanizala kar pet porazov in le eno zmago.

Z njegovim odhodom pa niso odšli le zadetki, podaje, točke in zmage, pač pa tudi miselnost o tem, da je lastnega vratarja treba zaščititi. Bil je eden redkih igralcev, ki se je postavil za svojega čuvaja mreže. Na tekmi proti Gradcu se je zoperstavil Kevinu Modererju in mu dal jasno vedeti, da se z Jerryjem Kuhnom nihče ne bo "igral". Če bi o ščitenju vratarja podobno razmišljali branilci Olimpije, morda Kuhn ne bi "ponorel", ne bi dobil kazni in bi Ljubljančani v drugi del odnesli kaj več kot le eno točko. Morda. A ozirati se na če-je ne gre … saj bi se potem kaj hitro porodila vprašanja, kaj bi bilo, če Olimpija ne bi izgubila (zelo pomembne in skoraj dobljene) tekme proti KAC na Plečniku, kaj bi bilo, če prvih šestih krogov letošnje sezone, ko so v statistiko vpisali le dve točki, ne bi dirigiral Heikki Mälkiä, in še mnogo če-jev bi ostalo nerazrešenih.

Boj se (točkovno) slabših od sebe

Pa se raje ustavimo pri dejstvih, ki zgovorno kažejo, kje so "zmaji" izgubljali točke. Velika slabost ljubljanskega moštva še naprej ostaja igra z igralcem več, ki je v letošnji sezoni porazna (le 15,6 %, lansko sezono 20,7 %), slabši "power-play" ima le še zadnje uvrščeno moštvo Innsbrucka. In prav točkovno najslabše ekipe so bile v rednem delu letošnje sezone največji sovražnik Olimpije. Innsbruck je od vseh osmih zmag dve zabeležil prav proti Olimpiji, predzadnji Dornbirn pa je bil prav tako "neugodna" stranka zeleno-belih, saj jim je vzel kar šest točk. Podcenjevanje? Pravijo, da ne, a da so proti višje uvrščenim ekipam morda res dali več od sebe, saj so se zavedali, da boljši nasprotniki hitreje kaznujejo napake. Očitno je bil to pravi recept za boj z vodilnimi, ki so jim Ljubljančani odščipnili kar nekaj točk. Vodilni Dunaj je v slovenski prestolnici pustil šest od osmih točk, drugouvrščeni Medveščak, za katerega se zdi, da ga Olimpija lahko premaga kjerkoli, letos je namreč "padel" na štirih različnih lokacijah (v Puljski areni, dvorani Tivoli, v Zagrebu in na Plečnikovemu štadionu), pa vseh osem. Ob omenjenih moštvih se bodo za točke v "zgornjem" domu borili še Gradec, Beljak, Celovec in aktualni prvaki iz Linza.

Če želijo Ljubljančani ujeti končnico, bodo morali borbo proti vodilnim iz rednega dela prikazati tudi v naslednjih desetih obračunih, ko jih poleg zadnjih dveh ekip čakajo še Orli iz Znojma, madžarska Sapa in največje razočaranje rednega dela Salzburg. Slednjega Olimpija v letošnji sezoni še ni premagala, brez njega pa si Avstrijci ne predstavljajo končnice. V ekipo se sicer vrača številka ena med vratnicama Jerry Kuhn, a četa Bojana Zajca je ostala brez branilca Michaela Ratchuka, ki je že zapustil Slovenijo, čeprav vodstvo ni ugodilo njegovi prošnji po prekinitvi pogodbe. Težki trenutki pestijo ljubljansko ekipo, a prav v težkih trenutkih se pokaže značaj ekipe. Zdaj imajo priložnost, da pustijo srce na ledu in pokažejo pripadnost svojemu moštvu.