Katarina Srebotnik: Sezono zaključiti med top 20

Najboljša slovenska teniška igralka je imenitne predstave v japonski prestolnici kronala s šestimi zaporednimi zmagami, ki so jo na turnirju z nagradnim skladom v vrednosti 1.340.000 milijonov dolarjev popeljali do polfinala. Nekaj dni kasneje se je v Pekingu spotaknila že na prvi stopnički, hitro slovo pa z njenega obraza ni izbrisalo nasmeha. Podobno kot lažja poškodba desnega zapestja, zaradi katere je predhodno končala nastope v konkurenci dvojic …

V Tokiu ste blesteli kot že dolgo ne. Kam bi na lestvici največjih dosežkov v vaši karieri uvrstili nastop v polfinalu in predhodno zmago nad olimpijsko zmagovalko? Letošnji Tokio mi bo ostal v zelo lepem spominu. Lahko ga zagotovo pripišem med svoje tri največje dosežke. Še posebej zato, ker sem se v polfinale prebila skozi kvalifikacije in nato premagala kopico izvrstnih igralk.

Kateri pa velja za vašega največjega? Na to vprašanje mi je vedno zelo težko odgovoriti, ker sem dosegla uspehe na različnih turnirjih in se včasih zmaga na manjšem turnirju serije WTA ne da primerjati s polfinalom Tokia, ker je le-ta bolj odmeven uspeh. Pa čeprav na koncu ne stojiš na najvišji stopnički. Tako bom raje rekla, da je vsak dosežek v moji karieri po svoje edinstven. Da pa bi lažje razumeli moj odgovor, lahko navedem primer, ki nima zveze s tenisom. Zelo podobno bi vam odgovorila vsaka mama, ki bi jo vprašali, katerega otroka ima bolj rada (smeh).

Na Japonskem ste odigrali kar sedem dvobojev in nanizali izjemne predstave. Zakaj ste morali s tako dobrim rankingom sploh zaigrati v kvalifikacijah? Tokio je znan kot najmočnejši turnir, takoj za grand slami in je zasedba vedno pestra. Žreb na glavnem turnirju je omejen na 32 igralk (na turnirju za nagrado grand slam 128) in zato se v glavni turnir direktno uvrsti le najboljših 25 igralk. Ostalih sedem mest je rezerviranih za 4 kvalifikantke in 3 igralke s posebnim povabilom. Takrat, ko je bila objavljena lista prijavljenih igralk, sem imela 'ranking' 28, kar ni zadoščalo, da bi se uvrstila neposredno v glavni turnir. Zato sem morala igrati v kvalifikacijah.

So vam nastopi v kvalifikacijah še dodatno pripomogli, da ste se hitreje privadili na izjemno hitro podlago? Čeprav sem bila na začetku malce slabe volje, da se nisem uvrstila neposredno v glavni turnir, saj sem v Tokio prispela le dva dni pred začetkom kvalifikacij, kar je zelo malo za tako veliko časovno razliko iz ZDA, so mi trije nastopi v kvalifikacijah pomagali, da sem se dobro spoznala s podlago in igriščem, saj sem vselej igrala na osrednjem igrišču. In ko je napočil čas za glavni turnir, sem za seboj imela tri dobljene tekme in samozavest, ki je ostale igralke v 1. krogu glavnega turnirja še niso imele. Kvalifikacije so mi vsekakor pomagale, da sem lahko prišla do polfinala.

V četrtfinalu ste ugnali Eleno Dementjevo, s katero imate v medsebojnih dvobojih zelo skromen izkupiček, vseeno pa ste v zadnjih dvobojih uspešnejša tekmica. Ste zdaj našli recept za svetlolaso olimpijsko zmagovalko? Proti Dementjevi sem v Tokiu odigrala zares fenomenalno. Tudi izkupiček zadetih prvih servisov je bil izjemnih 84 odstotkov. In prav odlično serviranje mi je tudi omogočilo, da sem bila v ofenzivnem položaju in točke zaključevala neposredno oziroma pri mreži. Prav tako pa sem lahko igrala agresivno tudi igre na njen servis in na koncu je le širila roke, češ da mi tisti dan ni mogla do živega.

V Tokiu ste dejali, da je Elena v življenjski formi. Ste se po zmagi nad olimpijsko zmagovalko spraševali kaj o tem, kako bi se razpletel vaš nastop na olimpijskih igrah v Pekingu ali nočete razmišljati o tem? Ker če ste ugnali olimpijsko prvakinjo ... Odločitev, da ne igram na olimpijskih igrah, sem sprejela konec lanskega leta po temeljitem in tehtnem razmisleku. Nimam več 20 let in verjetno si težko predstavljate, kako je, če si deset mesecev na poti, kar sama počnem že deset let. Odločitve ne obžalujem, ker se je izkazala za pravilno. Če bi igrala še olimpijske igre in zaradi tega naredila še dodatno potovanje iz ZDA na Kitajsko ter nazaj, bi po vsej verjetnosti bila tako izčrpana, da bi drugi del sezone povsem splaval po vodi. Vsekakor se pa nikoli ne bi branila olimpijske medalje, vendar je včasih neizvedljivo imeti vse, kar si želimo.

Ko smo že pri OI – srebrna Sara Isakovič je zaupala, da je prejela tudi vaše čestitke ob osvojenem odličju. Traja vajino prijateljstvo še iz časov, ko je trenirala v Dubaju? S Sarino družino se poznamo, odkar igram profesionalni tenis. Spoznali smo se, ko je z bratom Galom še trenirala v Dubaju in od takrat smo ostali v odličnih odnosih. Za Isakovičeve imam le najlepše besede, saj so z eno besedo enkratna družina. In zaradi tega tudi vedno spremljam Sarine nastope in ko je v Pekingu postala srebrna, sem se veselila njenega uspeha, kakor da bi ga dosegla sama.

Ste tudi sicer spremljali olimpijske igre? Kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin? Ko so bile olimpijske igre, sem že nastopala v ZDA na turneji tik pred US opnom in zaradi velike časovne razlike med ZDA in Kitajsko mi po televiziji ni uspelo videti vseh naših olimpijcev. Kot pa sem že omenila, sem si nastavila budilko, da sem lahko spremljala Sarin finale in vesela sem, da sem si ga lahko ogledala. Drugače pa sem spremljala naše olimpijce preko interneta. Ob tej priložnosti bi vsem dobitnikom medalj iskreno čestitala.

Je v Pekingu, kjer ste žal izpadli že v uvodnem krogu, še opaziti navdušenost nad nedavnimi olimpijskimi igrami? Nekako nisem dobila občutka, da so bile še pred kratkim ravno tu olimpijske igre. Tu in tam je še ostal kakšen napis 'one world, one dream', ampak kaj več od tega pa nisem zasledila. Po drugi strani pa težko ocenim razliko, ker me v času OI ni bilo tu.

Kako si razlagate hitro slovo na turnirju na Kitajskem? So bili številni nastopi na Japonskem le preveč naporni? Kolikor so mi kvalifikacije v Tokiu koristile v prvih treh krogih v glavnem turnirju, tako sem bila temu primerno tudi malo bolj utrujena v polfinalu in pa seveda tu v Pekingu. Praktično nisem imela niti dneva odmora. V Pekingu nisem igrala slabo, a je bila nasprotnica boljša tisti dan, tako da z moje strani ni bil popoln polom, kar se je v preteklosti dogajalo. Podlaga v Pekingu je precej počasnejša od tiste v Tokiu in tudi žoge so drugačne, tako da nisem mogla izvesti iste taktike kot v Tokiu, kar me je stalo zmage. Premalo je bilo časa za prilagoditev na nove pogoje. Vendar se ne pritožujem in si želim, da bi me takšna situacija doletela še dostikrat v karieri, saj je to zelo 'sladek' problem, če prideš prepozno na turnir, ker si na prejšnjem igral v polfinalu.

Vas je kaj razočaral slabši nastop na turnirju v Pekingu, saj ste po nastopih v Tokiu veljali za eno izmed favoritinj? Bo pustil posledice v glavi, predvsem po neizkoriščenem vodstvu s 5:1 v drugem nizu? Nikakor nisem razočarana z izpadom v 1. krogu, ker se zavedam okoliščin in vem, da sem naredila vse, kar je bilo v mojih močeh. Včasih, tudi če daš svojih 120 odstotkov, to ni dovolj za zmago in s tem sem se že zdavnaj sprijaznila in naučila živeti.

Ste na Japonskem proslavili super uvrstitev v Tokiu? Kot ljubiteljica sušija ste zagotovo prišli na svoj račun ... Suši sem si privoščila že med tednom, skoraj po vsakem dvoboju. Za proslavljanje pa žal še ni bilo časa, ker sem že naslednji dan zgodaj zjutraj odpotovala v Peking. Bo pa še zagotovo prišlo na svoj račun ob pravem času, ker takšnih tednov ni pogosto in si je treba vzeti čas tudi za to.

V polfinalu vam je prekrižala načrte Svetlana Kuznjecova. Je bila vesela zmage, s katero se vam je maščevala za poraz na US opnu? Predvidevam, da je bila zmage zelo vesela, saj se je s tem uvrstila v finale turnirja. Ampak to morate vprašati njo.

Sta se po dvoboju o čem pogovarjali? S Svetlano? Ne. Po dvoboju sva z Biljano odšli v hotel, saj je bilo treba urediti letalsko karto za Peking, pospraviti stvari in se pripraviti na odhod.

V čem sta se tako razlikovala vajina dvoboja v Tokiu in US opnu? Tudi v utrujenosti, ki je bila na Japonskem v drugem nizu že kar očitna, vsaj pri začetnem udarcu? V Tokiu je bil to moj že osmi dvoboj z dvojicami vred in drži, da sem v drugem nizu čutila utrujenost v nogah, kar se je poznalo v igri. Škoda za prvi niz. Če bi slednjega dobila, in bila sem blizu, bi lahko bil razplet v nadaljevanju tudi drugačen. Nekaj več prvih servisov v polje kot na OP ZDA bi zagotovo pomenilo tudi večji pritisk na njo. Kako bi se pa dvoboj končal, pa nihče ne ve. Svetlana je top10 igralka in zagotovo se ne bi predala po izgubljenem 1.nizu.

V tej sezoni ste vknjižili kar nekaj zelo odmevnih zmag. V Parizu ste ugnali Sereno Williams, v New Yorku Svetlano Kuznjecovo, v Tokiu Eleno Dementjevo ... Katera vam je bila najljubša? Težko je govoriti o najljubši, še lepše bi bilo, če bi mi dvakrat zapored uspelo dobiti Svetlano (smeh). Pomembno je, da sem vse te zmage dosegla na najpomembnejših turnirjih, na grand slamih oziroma na turnirju v Tokiu, ki sodi v t. i. 'Tier I' in je po jakosti takoj za grand slam turnirji. Omeniti moram tudi zmago nad Čakvetadzejevo letos v Sydneyju, ki je bila prav tako top 10 zmaga. Ogromno mi pomeni, da so štiri od skupno osmih zmag v karieri nad top 10 igralkami padle v letošnji sezoni. Mi pa vsaka zmaga nad igralko top 10 vlije še dodatno samozavest.

Vas po teh uspehih še zamenjujejo s Slovakinjo? Ne.

Kmalu se bo začela dvoranska sezona v Evropi. Kje bomo lahko spremljali vaše nastope? Po Pekingu bom igrala še v Moskvi, Zürichu in Linzu.

Boste poizkušali ohraniti napadalen slog, serve-volley, s katerim ste opozorili nase v Tokiu? Vedno poskušam igrati čim bolj napadalno, je pa slog igre odvisen tudi od hitrosti podlage in igrišča, na kar se je treba prilagajati tudi v taktiki. V Tokiu je bilo igrišče zelo hitro in takrat lažje po dobrem servisu prihajaš do hitrih točk, tudi tistih na mreži. Pri tem mi zelo pomaga tudi igra dvojic, da sem lahko na voleju še bolj samozavestna in spretna, kar je moja prednost pred ostalimi igralkami, ki ne igrajo redno dvojic.

Kakšni so vaši cilji do konca sezone? Do konca leta ne branim nobenih točk, tako da bi ob dobri igri in rezultatih želela sezono zaključiti med top 20. Trenutno sem na 21. mestu, kar je le mesto za mojo najvišjo uvrstitvijo v karieri. Na drugi strani pa se bova z Ai poskušali uvrstiti tudi med štiri najboljše dvojice in na finalni turnir v Dohi, čeprav možnosti ni ravno veliko. Vsekakor se nisva predali in še vedno verjameva, da je Doha dosegljiva.

Že komaj čakate na konec sezone, ko si boste lahko privoščili malce oddiha? O oddihu zaenkrat še ne razmišljam, pred menoj je še nekaj pomembnih nastopov in povsem sem osredotočena nanje. Jasno pa je, da ko bo napočil čas za oddih, da se ga že precej veselim, ker je bila sezona res dolga in naporna, ampak zelo uspešna (smeh).

Sledi nato vrnitev v Dubaj ali v Slovenijo? Bomo še videli, verjetno oboje, samo še ne vem, v katerem vrstnem redu.