Jaka Hvala: Napočil je že čas, da pride kdo od mlajših

Pri osemnajstih letih je član Smučarsko skakalnega kluba Ponikve doživel krst v svetovnem pokalu. Prvo priložnost je dobil v Zakopanah januarja, kjer je bil 29. Na naslednji test je moral počakati do skandinavske turneje, kjer je mesto dobil zaradi poškodbe Mitje Mežnarja. Darilo je z največjim veseljem sprejel in takoj nanizal dva odlična rezultata (9. v Lahtiju in 8. v Oslu). Nase je opozoril vnovič letos, sploh z najboljšim skokom v prvi seriji v Kuusamu. Na žalost se mu je drugi ponesrečil, vendar verjame, da bo še kdaj prišel v tako dober položaj.

Primorska zdaj lahko slavi tudi skakalca, ki je v tem trenutku med najboljšimi v svetovnem pokalu. Kako okolica spremlja vaše podvige? Redno spremljajo moje nastope. Že od malih nog so z menoj. Prijatelji so ustanovili fan club. V klubski koči spremljajo nastope. Odziv je pozitiven.

Se je v vašem življenju kaj spremenilo z dobrimi rezultati v svetovnem pokalu? Vas dekleta kaj več oblegajo? Nič se ni spremenilo. Še vedno sem stari Jaka. Zaradi slave se ne bom spremenil.

So skoki edini šport, s katerim ste se ukvarjali? Igral sem mali nogomet. Še vedno ga igram v prostem času. Da bi se resno ukvarjal s kakšnim drugim športom, pa ne. Ko sem začel trenirati skoke, so me posrkali. Nisem razmišljal, da bi kdaj zamenjal šport.

Kdo vas je vpeljal v smučarske skoke? Navdušil me je oče, ki je tudi moj klubski trener. V našem kraju smo imeli že prej skakalnico in smučišče. Vsako leto obratuje. Tam sem se najprej spoznal s smučmi, nato me je oče "spravil" še na skakalnico. Z veseljem sem se preizkusil v skokih, ki so mi nemudoma zrasli k srcu.

Med najboljše ste se izstrelili v minuli sezoni. Od Mitje Mežnarja, ki se je poškodoval, ste prejeli darilo in zapolnili izpraznjeno mesto. Takoj pa navdušili v Lahtiju in Oslu z 9. in 8. mestom … V bistvu je bila zame sreča v nesreči drugega. Vesel sem bil, da sem takoj izkoristil priložnost. Bil sem v formi. Razmišljal sem enako kot letos. Nisem se obremenjeval z rezultatom. Na skakalnici sem poskušal čim bolj uživati.

V tej sezoni ste navdušili v Lillehammerju z 8. in 17. mestom, v Kuusamu bili celo zmagovalec kvalifikacij, ekipi pomagali do prvih stopničk, v soboto pa celo vodili po prvi seriji na posamični tekmi. Kaj vam je rojilo po glavi pred drugim skokom? Nisem se obremenjeval s tem, da sem prvi po prvi seriji. Zbral sem se kot za vsak drug skok. Nisem spremljal skokov tekmecev. Malce sem bil morda nervozen, zato sem storil napako. Na mizi sem bil rahlo pozen. Nato so bile še nekoliko slabše vetrovne razmere in predčasno sem moral zaključiti skok. Ta skok sem pozabil in že gledam naprej.

Z Nemcem Andreasom Wellingerjem (17 let) sta osvežila skakalni vrh. Mislite, da so dresi tisti, ki so rahlo prevetrili skakalno srenjo? Mislim, da dresi niso naredili razlike. Tisti najboljši kljub spremembi ostajajo na vrhu. Je pa že napočil čas, da pride kdo od mlajših. Že kar nekaj časa se ni zgodilo, da bi se kdo od mlajših prebil na vrh.

Bi lahko spregovorili o vaših prednostih? Težko bi karkoli rekel na to temo. Preprosto le uživam v skokih. Mislim, da mi prav to prinaša dobre rezultate, ker se ne obremenjujem z njimi.

Eden od vrhuncev letošnje sezone bo tudi bližajoča se novoletna turneja. Zaradi dobrih nastopov imate vstopnico že zagotovljeno za turnejo štirih skakalnic. Kaj vam bo pomenilo, da boste del skakalnega prestiža? Izpolnitev mojih sanj iz otroštva. Vedno sem sanjal o tem, da bi nastopil na olimpijskih igrah in turneji štirih skakalnic. Tja bom šel tako kot na vsako tekmo. Torej uživat.

Naslednja tekma v svetovnem pokalu bo prav na prizorišču prihodnjih olimpijskih igrah. Verjetno mora biti uvrstitev v ekipo za Soči eden od vaših ciljev … Želim si nastopa na olimpijskih igrah. Škoda je le, ker bomo ta konec tedna zaradi pomanjkanja snega skakali le na manjši napravi.

Ste kdaj sanjali vaš nastop na olimpijskih igrah? Kakšne so bile sanje? Da bi bil olimpijski prvak.