Gajić: Niti enega dokaza, da je bila tekma prirejena

Slovenski rokometaš in član francoskega Montpelliera Dragan Gajić za zdaj ostaja med igralci, ki so še v sodnem procesu glede domnevne stavne afere. Prepričan je, da je nedolžen. Med drugim zato, ker je zloglasno tekmo s Cessonom odigral odlično. Stikov s klubom in soigralci ne sme imeti. Niti s Primožem Proštom, s katerim sta soseda. Trenira samostojno, še bolj zagrizeno, in pričakuje reprezentančno vabilo za prihajajoči kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo 2014.

Dragan, kot ste zapisali v izjavi za javnost, imate povsem čisto vest. Kje tiči razlog, da ste se znašli med tistimi, proti katerim je bila vložena obtožnica? Razlog je v tem, da sem predobrega srca. K meni je pristopil nekdanji soigralec Sammuel Honrubia in me zaprosil, da mu posodim nekaj denarja. Posodil sem mu, on je pa s tem denarjem vplačal stave. Jaz tega nisem mogel vedeti, ker me ni zanimalo, zakaj potrebuje denar. Vendar sem vesel, ker je Sammuel pred preiskovalci pošteno povedal, da nisem vedel, da bo stavil. Zato sem miren, imam čisto vest in komaj čakam, da se vrnem na rokometna igrišča.

Ste kdaj v ekipi opazili kakršnokoli malenkost, ki je namigovala na to, da nekateri igralci stavijo? Ne. V slačilnici se o tem nikoli ne govori, to je prepovedana tema.

So obtožbe glede prirejanja izidov oziroma goljufanja res na trhlih temeljih? Da. Od petih igralcev, ki smo še vedno v procesu, trije sploh niso igrali (na tekmi s Cessonom 12. maja, op. a.). Luka in Nikola Karabatić sta bila poškodovana, Primož Prošt pa v prvem polčasu sploh ni branil! Ostaneva Issam Tej in jaz. Dva igralca, ki sta statistično gledano odigrala daleč najboljšo predstavo. Jaz sem igral 60 minut in v prvem polčasu dosegel 4 gole iz 6 poskusov, v drugem pa imel strel 6-6. Nisem imel izgubljenih žog, tudi pristop in agresivnost sta bila na visoki ravni, kar so nenazadnje potrdili vsi rokometni strokovnjaki – od obeh trenerjev, sodnikov na tej tekmi do vseh rokometnih ekspertov v Franciji. Zaradi tega so obtožbe na zelo trhlih temeljih, kajti sodišče do zdaj ni pokazalo niti enega dokaza, da je bila tekma prirejena.

Kako je sicer bilo videti dogajanje po zloglasni tekmi s Parizom, ko so v garderobo prišli kriminalisti? Je bilo res tako filmsko? Kriminalisti sploh niso prišli v garderobo. Imeli smo dovolj časa, da se umirimo po težkem porazu, se oprhamo, nato pa smo vsi igralci odšli v posebno sobo, kjer smo se pogovorili s policisti. Gotovo bi vse skupaj lahko bilo veliko bolj diskretno. Je pa zanimivo to, da so se stvari začele dogajati na dan tekme s Parizom, kjer je že tako ali tako bilo prisotno veliko število novinarjev. Vse skupaj je bilo nato res filmsko izpeljano, verjetno zaradi tega, ker je bil med igralci tudi Nikola.

Drži, da vam je klub zamrznil oktobrske plače? Se bojite za nadaljevanje kariere v Montpellieru? Klub nam je zamrznil dohodke od dneva, ko smo se vrnili v Montpellier (2. oktober, op. a.), pa do dneva, ko nam bo sodišče dovolilo stopiti v stik s klubskimi funkcionarji. Klub se bo sam odločil, ali želi nadaljevati delo z menoj. Na podlagi tega, da imajo dosje v rokah, da vedo za vsakega igralca, kako in kaj, me ni strah. Upam in verjamem, da mi bo klub stal ob strani. Navsezadnje sem v letošnji sezoni nosil kapetanski trak, kar je znak določenega medsebojnega zaupanja, spoštovanja. Kot sem že rekel, sem miren in imam čisto vest, je pa klub tisti, ki bo imel zadnjo besedo.

Da ne smete imeti nobenega stika s soigralci in klubom, gotovo ni ravno prijetno. To pomeni, da ne smete npr. s Primožem Proštom dejansko spregovoriti niti besede? To je precej absurdna situacija. Ne moremo se pogovorjati s funkcionarji v klubu. Ne moremo jim predstaviti svoje plati zgodbe! Zato upam, da nam bo sodišče čim prej dovolilo stopiti v stik s soigralci in klubom. Denimo s Primožem živiva pet metrov narazen, pa hodiva drug mimo drugega kot sovražnika ... Ob vsem tem pa Mladen Bojinović in Honrubia v Parizu normalno komunicirata in že igrata prvenstvene tekme.

Kdaj pričakujete, da se boste lahko spet posvetili rokometu v polni meri? Po 25. oktobru? Upam, da po 25. oktobru. Če ne že prej. Petindvajsetega oktobra ima sodišče zadnjo besedo, ali lahko začnemo med seboj komunicirati, kar za naš poklic pomeni tudi igrati rokomet. Verjamem in želim si, da se bo vse izteklo pozitivno. Nato bomo stopili v stik s klubom, ljudje v klubu pa bodo povedali, ali nas želijo v ekipi ali ne. Veliko je še problemov, ki se morajo rešiti, preden se bom lahko 100-odstotno posvetil rokometu.

Bližata se reprezentančni tekmi. Vadite samostojno. Sta se slišala s selektorjem Borisom Deničem? Pričakujete njegovo vabilo za Romunijo v Kopru in Belorusijo v Minsku? Da, slišal sem se in pričakujem klic v reprezentanco. Iz preprostega razloga – sem miren, imam čisto vest in s to afero nimam popolnoma nič. Treniram individualno, imam žogo, gol, fizična pripravljenost pa pri meni nikoli ni bila problem. Zagotovo bom potreboval nekaj dni, da se vrnem v rokometni ritem. Ob tej priložnosti bi želel povabiti vse privržence rokometa, da pridejo na tekmo v Koper, nas podprejo v kar največjem stevilu.

Bržkone gre za eno najbolj stresnih obdobij vašega življenja. V vsaki slabi stvari je vsaj kanček dobrega, pravijo. Tudi v tej aferi? Na žalost v moji karieri res hodim po trnovi poti, nikakor se stvari ne umirijo in uredijo tako, kot si želim. Zelo, zelo je težko. V preteklosti sem se že znal pobrati, zato ne dvomim, da se ne bom tudi tokrat. Če bi lahko vsaj igral rokomet, bi vse skupaj lažje prenašal. V tej aferi ne vidim nič dobrega. Ne za rokomet ne za moj klub in ne nazadnje tudi nič dobrega zame osebno. Ampak pustimo času čas, mogoče bom na to vprašanje lažje odgovoril čez nekaj mesecev.