Boris Denič: Jokanja ne bo, ni poti nazaj

Boris Denič je uresničil to, kar si je želel pred prvenstvom. Slovenska reprezentanca je preskočila tako slabši Savdsko Arabijo in Južno Korejo kot neugodno Belorusijo ter še ugledni Poljsko in Srbijo in se zavihtela na prvo mesto skupine C. Slovenijo v osmini finala čaka Egipt, četrta ekipa skupine D. V morebitnem četrtfinalu pa ali Brazilija ali Rusija. Preračunavanj pri Deniču ni (bilo). Kot vselej bo šel tudi v nadaljevanju brezkompromisno po zmago in to zahteval tudi od svojih fantov. Ne glede na utrujenost, ki počasi leze v kosti.

Se lahko še enkrat ozrete na tekmo s Srbijo, ki je prinesla bržkone najslajšo in najpomembnejšo zmago prvenstva? V prvem polčasu nismo najbolje začeli v fazi obrambe, medtem ko nismo imeli težav v napadu. Na tekmi, kjer se je igralo gol za gol in zelo hitro, smo bili kos Srbom, ki niso mogli nadaljevati v takšnem ritmu. Nastavili so si ga tudi sami, mi pa ga nekaj dodali. V drugem polčasu so oni ''zaprli'' obrambo. Ko so zamenjali vratarja, smo imeli nekaj težav. Prišli so do prednosti, poskušali obrambi 6-0 in 5-1. Ta jim je uspela, a ne zaradi njihove obrambe, pač pa zaradi vratarja. Nekje deset ali osem minut do konca smo šli na vse ali nič, tesno pokrili njihovega srednjega zunanjega. To je obrodilo sadove. Njihova zunanja linija se ni znašla. Sledilo je nekaj obramb vratarja, časa je zmanjkovalo, s pridom pa smo izkoristili tudi možnosti, ki nam jih je ponudila Srbija. Fantom iskreno čestitam za zmago.

Vas je pri Srbih kdorkoli presenetil? Ne. Morda Marko Vujin, ki do zdaj nobene tekme ni odigral na vrhunski ravni, kakor zna. Proti nam je bil najboljši srbski igralec. Zato pa nekateri drugi niso bili na dozdajšnji ravni. Vse se je nekako pokrilo – da smo imeli dovolj energije in moči za zmago.

Ste v kakšnem trenutku pomislili, da bi se stvari lahko odvile slabše? Nisem podvomil o fantih in našem znanju. V drugem polčasu je sodniški kriterij šel ... Mislil sem, da nam morda ne bodo dovolili ... Na koncu je izpadlo povsem drugače. Nisem pa podvomil, da fantje ne bi našli še zadnjega atoma moči.

Koliko je utrujenosti v slovenski ekipi? Nekaj časa za regeneracijo bo. Zdaj ni več poti nazaj. Moramo najti moč, energijo, se poskušati čim bolje pripraviti na tekmo, ki nas čaka.

Bi po tako veličastni zmagi lahko prišlo do psihološke izpraznjenosti ali je osmina finala SP zadosten motiv ne glede na tekmeca? Na taki tekmi se brez dvoma čustveno izprazniš, kot se na primer proti Poljakom. Ne le čustveno, tudi fizično. Vse bomo naredili, da bomo ekipo regenerirali, zaščitili, pripravili. Tako kot mi se počutijo tudi drugi. Posebnega jokanja ne bo. Če želimo iti naprej, moramo zmagovati. Prihaja sistem na izločanje in ni več poti nazaj. Ni prostora za razmišljanje, koliko smo utrujeni. Moramo stisniti in iti naprej.

Ste vsaj z enim očesom spremljali Egipt? Ne, moram priznati, da nisem. Gledam iz tekme v tekmo. Ne delam izračunov. A fantom bomo podali vse potrebne informacije.

Glede na to, da vselej poskušate izrabiti vse razpoložljive možnosti, razmišljate tudi o tem, da bi priložnost ponudili Juretu Dobelšku in Nenadu Bilbiji, ki sta doslej najmanj igrala, in s tem razbremenili druge? Gre za tekem, kjer ni pomemben umetniški vtis, ampak rezultat. Igrajo tisti, za katere v dotičnem trenutku mislim, da so najbolj konstantni in v formi. Skozi prvenstvo se lovimo. Pogledati je treba prednosti in slabosti nasprotnika. S primernim orožjem se mu bomo postavili po robu.

Zdi se, da se je forma med prvenstvom dvigala. Vsaka tekma je svoja zgodba. Vsaka ima svoj čar. Ali je čar to, da zmagamo proti Savdski Arabiji za deset razlike in smo razočarani. Ali pa da proti Srbiji, kjer je čustveni naboj izjemno velik, zmagamo v dramatični končnici. Na vseh tekmah smo šli na zmago in nam je uspelo. Tako bomo krenili tudi v prihodnje.