Aljaž Sedej: Gruzija je postala kar naenkrat lepa

Slovenija je v Gruziji osvojila dve medalji. Brona se je veselil 20-letni Aljaž Sedej, ki je pravi biser slovenskega juda, in če bo nadaljeval v takem slogu, lahko v prihodnosti optimistično pričakujemo tudi olimpijsko odličje. V svoji zbirki ima med drugim dve zlati odličji iz nižjih selekcij – EP do 23 let in mladinsko EP. Sedaj pa je prišel do medalje tudi v članski konkurenci na večjem tekmovanju (v članski konkurenci ima sicer zmago in dve drugi mesti na tekmah svetovnega pokala). Judo zvezi Slovenije se je končno izpolnila želja, o kateri govori pred vsakim prvenstvom, da bi končno odličje osvojili tudi moški predstavniki. In to je članu JK Bežigrad uspelo točno po 40 letih od uspeha Stanka Topolčnika.

Prvo odličje na članskem evropskem prvenstvu. Občutki so … Trenutno je res neverjetno (intervju je bil posnet manj kot dve uri po uspehu, op. p.). Sedaj je Gruzija postala kar naenkrat veliko lepša in razmišljam, da bi se še kdaj vrnil sem (smeh). Sem presrečen. To so ene izmed tistih stvari, o katerih sanjaš celo življenje, ko pa jih dosežeš, postanejo zares velike.

Po Stanku Topolčniku ste prvi moški predstavnik Slovenije, ki je osvojil odličje na evropskem prvenstvu. Slednji je bil tudi v Gruziji. Ste se kaj pogovarjali o osvojeni medalji? Tudi Topolčnik je bil presrečen, tako da sva skupaj jokala od sreče, ko sem čakal na podelitev medalj. To je zares neverjetno, da se zgodi točno po 40 letih.

Če se vrneva k nastopom. Finale se vam je izmuznilo, ko ste izgubili proti Italijanu Antoniu Cianu … Proti Italijanu sem se znašel v zaostanku, tako da mi ni preostalo nič drugega, kot da grem na vse ali nič. S tem sem ga prisilil v obrambo, za kar je bil kaznovan s tremi kaznimi. Na žalost pa sem na koncu vseeno izgubil za juko. Kaj naj rečem. Zadnje tekme vedno nekaj padam in delam napake. Tu me je napaka drago stala, saj bi bil lahko v finalu, če bi bil bolj pazljiv.

V tekmi za tretje mesto ste premagali aktualnega olimpijskega prvaka iz Pekinga, Nemca Ola Bischofa … Pred obračunom nisem sploh razmišljal, kaj je, kdo je in od kod je. Šel sem na blazine, da se stepem in dam vse od sebe. Na koncu se je končalo srečno.

V Gruziji ste tekmovali že na tekmi svetovnega pokala. Že takrat je bila dvorana polna. Kakšno je bilo tokrat vzdušje? Tokrat je bilo v dvorani nekaj manj ljudi kot na zadnji tekmi, vendar pa je to posledica razmer, ki vladajo v Gruziji. Kljub temu je bilo vzdušje dobro. Morda bi dodal, da so si gledalci edino zaslužili črno piko zaradi nešportnega vedenja do ruskih tekmovalcev, saj polovica gledalcev ni vstala ob predvajanju ruske himne v čast zmagovalcem.

V svoji zbirki imate že zlato odličje iz evropskega mladinskega prvenstva in evropskega prvenstva do 23 let. Vam ta medalja pomeni več? Vsekakor. Ta uvrstitev je po mojem mnenju moj najboljši rezultat doslej.

Kakšni pa so odnosi s tekmeci, glede na to, da se prebijate tudi v članski konkurenci v elito? Več ali manj se z vsemi v moji kategoriji dobro razumem in nasploh se v tej kategoriji tekmovalci dobro razumejo. To odličje so mi vsi kar privoščili, tako da ni bilo nobene nevoščljivosti. Večina nasprotnikov mi je tudi prišla čestitat za uspeh.

Septembra vas čaka svetovno prvenstvo. Ste že oblikovali načrte za to prvenstvo? Pred svetovnim prvenstvom me čaka še nastop na sredozemskih igrah. Program pa je v rokah trenerja Gregorja Broda.