Alen Pajenk: Igranje v Italiji so bile moje sanje

Nasmejani 24-letni Mariborčan je bil del lani tako uspešne zgodbe, ki so jo skupaj s soigralci spisali v blejskem ACH Volleyju. V navezi z Matevžem Kamnikom, sta bila ena najbolj udarnih blokerskih linij v lanski odbojkarski ligi prvakov, ki je slovenske prvake popeljala na zaključni turnir v Lodz. Vendar sanje Alena niso bile igranje v Sloveniji, pač pa v deželi odbojke, Italiji. Trenutno je član Verone, kjer je eden nosilcev in slej kot prej je pričakovati, da se bo mladenič, če bo tako nadaljeval, preselil v kakšnega izmed velikanov, kot so Trentino, Sisley Treviso ali Macherata.

Čisto za začetek, zakaj Italija, zakaj Verona? Kaj je botrovalo temu, da niste več videli svojega mesta pri ACH-ju? Italija so bile vedno moje sanje, zato sem se že med sezono dogovoril z menedžerjem, da si želim zgolj in samo v Italijo. Zato sem iskal novega delodajalca, ki prihaja z Apeninskega polotoka in kaj hitro smo z Verono prišli do skupnega jezika. Za omenjenega prvoligaša sem se odločil zato, ker sem hotel igrati in ''greti'' na klopi v kakšnem boljšem klubu. Verjamem, če se bom tukaj dokazal, bi lahko v prihodnosti spet zaigral v ligi prvakov. Ne morem reči, da se nisem več videl pri Bledu, saj se tudi letos vidi, da je ACH zelo kakovostna ekipa in se lahko kosa z domala vsemi v ligi prvakov. Enostavno me je nekaj vleklo v tujino in mi ni žal, vem, da sem naredil pravilno potezo.

Italijanska odbojkarska liga je ena najmočnejših na svetu. Trenutno se z Verono nahajate na 10. mestu le te - 3 zmage, 6 porazov. Ali ste tam, kot se je pričakovalo pred sezono, ali bi morali biti kakšno mesto višje? Kakšni so bili cilji Verone pred sezono? Glede na dosedanje rezultate bi morali biti vsaj 2 do 3 mesta višje, nekje na sredini lestvice. Vsekakor nisem zadovoljen s tem, saj vem, da bi lahko zmagali večino tekem, ki smo jih igrali do sedaj. Cilji ekipe so ostati na vsaj na sredini lestvice oziroma če bomo kakšno mesto višje, tudi ne bo nič narobe.

Ali ste se življenja na Apeninskem polotoku že navadili? Kdo vam je pri navajanju na novo okolje najbolj pomagal? Živite v Italiji sami? Kako napredujete z italijanščino? Na življenje se ni bilo težko privaditi, saj so mi vsi v klubu v veliko pomoč. S soigralci, s katerimi živim v isti hiši, smo kot družina. Seveda imam tudi vso podporo domačih, predvsem stari starši in moja mama, ki so najbolj zaslužni za vse, kar sem trenutno dosegel. Na jezik se privajam postopoma. Kmalu začnemo z ostalimi tujci tudi tečaj, ki nam ga bo plačal klub, tako da mislim, da nam jezik ne bo več delal prevelikih težav. Sedaj smo komunicirali v angleščini, a kot najbrž veste, Italijani niso neki ''eksperti'' za tovrsten jezik.

Kaj pomeni biti odbojkar v Italiji in kaj v Sloveniji? Razlika? Razlika je, da imajo ljudje v Italiji zelo radi odbojko, ki je tam med najpopularnejšimi športi. Ljudje nas prepoznavajo na ulicah, v Sloveniji tega ni. Druga večja razlika, ki se mi zdi še bolj pomembna, je obisk na tekmah. Tribune po Italiji so po večini polne, medtem ko je v Sloveniji samo ACH Volley klub, ki polni dvorane, in še to samo v ligi prvakov.

Se treningi v Veroni kaj razlikujejo od treningov, ki ste jih imeli pri ACH-ju? Ne, treningi se ne razlikujejo, saj smo tudi na Bledu delali zelo dobro.

S kom v klubu (Verona) se najbolje razumeš? Kot sem že omenil, živimo v hiši, kjer so štiri stanovanja in v vseh stanujemo igralci. Najbolje se razumem s Kubancem Yosleyderjem Gerardom, Avstralcem Aidenom Zingelom in našim Damirjem Kosmino, a tudi z ostali soigralci, ki so povečini Italijani, nimam nobenih težav.

Kako gledate na letošnjo ekipo ACH Volleyja? Kakšen je po vašem mnenju domet letošnjega ACH-ja? Mislim, da je letošnja ekipa ACH-ja zelo dobra, to pa ne govorim na pamet, do sedaj so še neporaženi na vseh ''frontah'', kar je svojevrsten podvig. V domačih tekmovanjih in v Interligi tako ali tako nimajo konkurence, medtem ko v ligi prvakov vemo, da so vse ekipe zelo močne, vključno z Blejci. Želim jim, da ponovijo vsaj lanskoletni uspeh ali naredijo še korak naprej in se uvrstijo v finale.

Se z bivšimi soigralci in kolegi iz reprezentance še kaj slišite? S kom največ? Da, slišimo se, največ z Sebastijanom Škorcem, Tinetom Urnautom in Alenom Šketom.

Kako komentirate žreb evropske lige, v skupini ste skupaj z Belgijo, Portugalsko, Veliko Britanijo? Kakšen je vaš cilj v tem tekmovanju? S Portugalci smo že velikokrat igrali, tudi Belgijci niso nekakšna neznanka, medtem ko Angležev ne poznamo. Naš cilj ne sme biti le preboj v naslednji krog, temveč mnogo višji. Z reprezentanco, ki jo imamo, je vsekakor dosegljiv zaključni turnir, potem pa bomo videli.

Do EP v Avstriji in Češkem je še daleč, nekaj manj kot eno leto. Evropska liga bo vsekakor dobrodošla pri pripravi na ta dogodek. Mogoče je o ciljih še prekmalu za govoriti, pa vseeno, do kje lahko mlada ekipa Slovenije poseže na EP? Res je, do evropskega prvenstva je še manj kot eno leto in tudi o ciljih je zaenkrat še težko govoriti. Glede na to, da Slovenija na EP še nima zmage, bo vsekakor prvi cilj priti do zmage. V skupini imamo tretje iz svetovnega prvenstva Srbe, Turke in domačine Avstrijce. Srbija je podobno kot mi pomladila reprezentanco in je res kakovosten nasprotnik. Stik smo imeli tudi s Turki, s katerimi smo se to poletje skupaj pripravljali. Najmanj težav bi morali imeti z Avstrijci, ki pa tudi nimajo slabe ekipe. Zato je vse, kar lahko rečem v tem trenutku to, da bo treba vse tekme na prvenstvu odigrati na ''polno'' in pokazati našo najboljšo igro. Lahko rečem, da motiva pred takim dogodkom ne bo manjkalo in naredili bomo vse, da pride slovenska reprezentanca do odmevnejšega rezultata tudi na prvenstvu stare celine. Če bomo pravi, imamo za to vse možnosti.