Zaradi dela v celjskem klubu se za njim praši

Zadnje tri državne rokometne naslove je s svojima ekipama osvojil on, čeprav je star šele 36 let. Trener Celja Pivovarne Laško Branko Tamše uživa v oblikovanju in napredku igralcev, a po drugi strani si z dobrim delom paradoksalno greni življenje, ker ti odhajajo v bogatejše tuje klube. Velenjčan je rokometu popolnoma predan. Kljub tokratni izpustitvi osmine finala lige prvakov pa ima celjska evropska sezona, v kateri so slovenski prvaki na desetih tekmah v zahtevni skupini dosegli tri zmage, precej pozitivnih obrisov.

Se strinjate s tezo, da ste v ligi prvakov najboljše igrali proti najboljšim ekipam – Veszpremu, Vardarju, Rhein-Neckarju? Morda najlepše, najkvalitetnejše v večjem delu omenjenih tekem. Rezultatsko žal v večini nismo bili uspešni. Dobili smo eno tekmo v gosteh in dve doma. Že pred sezono smo trdili, da bomo posebej na domačem igrišču trn v peti vsaki ekipi. Pokazalo se je, da smo bili dokaj blizu uspehu. Posebej v prvem polčasu.

Razpored tekem nam ni šel na roko. Morda bi bilo z drugačnim točk več. Večina ekipe je bila sestavljena na novo. Za številne igralce je bila to prva sezona v ligi prvakov. Odigrali so jo zelo kakovostno, čeprav morda ta ocena ne velja z vidika točk. Z vseh drugih vidikov pa. Ni enostavno stopiti na celjski parket – z vsem spoštovanjem do drugih klubov –, ki je dal skozi že marsikaj, med drugim je bil dom tudi za evropske prvake.

Fantom čestitam, verjamem, da so se marsikaj naučili. To so kazali iz tekme v tekmo. Upal sem, da bo ekipa ostala skupaj. To žal ne bo izvedljivo. Spet začaran krog, spet novi igralci. Čakata nas zaključek pokala in državnega prvenstva. Treba bo gristi do konca, če si spet želimo lovoriko.

Kako narediti preskok in podaljšati dobro igro še v drugi polčas, ko se tekma odloča? To nam je že kar dobro uspevalo. Igralca, ponavadi dva, na določenem položaju je treba narediti čim bolj enakovredna. To je najtežje. Treba je zdržati 60 minut tempa plus potovanja in druge stvari. Poznamo pot. Fantje so dobili določene izkušnje. Vse izhaja iz obrambe, ki ji posvečamo največ pozornosti. V večjem delu sezone je bila na precej visoki ravni.

Na kaj ste v sezoni najbolj ponosni? Zmaga nad Rhein-Neckarjem je lepa rožica v naši sezoni. Poleg tega ste tudi sami že opazili, da so nekateri iz anonimnežev v ligi prvakov postali pravi, pomembni igralci. Najbolj me veseli napredek igralcev. Imajo še rezerve, skušali jih bomo pripeljati na plano.

Kje se skrivajo te kapacitete? V delu, treningu, razmišljanju, dojemanju moje filozofije. To do neke mere že poteka, rad bi dodal še detajle. Nekateri igralci so z mano leto, nekateri pol leta. Ne gre za hiter proces. V nasprotnem primeru bi bil čarovnik. Vsi mislite, da se bo pozlatilo vse, česar se bom dotaknil. Trudim se kot tudi sodelavci, ki so predani temu, kar počnemo. To je edina pot, da smo blizu bogatejšim klubom in da jih bomo morda v bližnji prihodnosti premagovali bolj konstantno kot zdaj.

Kdo je najbolj napredoval? Nehvaležno vprašanje. Ekipa Celja Pivovarne Laško.

Vsi prihodi niso bili posrečeni. Verjetno se strinjate, da tudi tisti Michala Kasala? To je vprašanje, ki pije vodo. Gotovo smo si glede na njegovo višino (209 cm, op. a.) želeli, da bi bil fant bombarder od daleč. Kasneje se je marsikaj izkazalo drugače.

On je mlad igralec, ki potrebuje minute. Imamo svoje cilje, zato mu jih nismo mogli zagotoviti 30, 40, 50. To bi lahko delali zavestno, a bi zato kakšno tekmo več izgubili. Na treningih vidim igralce. Spodrsljaji se dogajajo. Upam, da jih bo čim manj, da bodo vsi prišleki prave naložbe. Da bomo z njimi konkurenčni tako doma kot v Evropi.

Celje ima po slovenskih prvoligaših posojenih kar nekaj igralcev. Brez dvoma jih spremljate vsaj z enim očesom. Že v Gorenju sem imel prakso posoj igralcev, ki so potrebovali minute, v klube, kjer se dela kakovostno. Vemo, da so mladi celjski igralci zanimivi za praktično vse klube, razen Velenja. Če se le da, posojeni fantje dopoldan trenirajo tudi z nami. Takšna pot lahko dela prave igralce.

Ostali boste brez Davida Miklavčiča, Matevža Skoka in gotovo še koga. Zadnji prišlek za prihodnjo sezono pa je Brazilec Arthur Patrianova. Levi zunanji igralec Patrianova je zelo dobro tehnično podkovan igralec, ima zanimive fizične sposobnosti. Spremljam ga že nekaj sezon. Upam in verjamem, da se bo dobro zlil z našo igro in čim prej prilagodil. Bila sva v navezi, vem, da je vesel zaradi podpisa. Naša igra mu je pri srcu. Je zelo gibljiv, skočen, lahko zadene z desetih metrov in igra tudi obrambo.

Iščete še vratarja. Kandidat je tudi Ivan Gajić. Kandidat je vsak kakovosten vratar. Tudi Gajić, tudi Gorazd Škof, čeprav ima pogodbo z Nantesom,h in še nekaj vratarjev. Med drugimi tudi Srb Rade Mijatović. Iščemo izkušenega vratarja, da bo Urban Lesjak, če se bo izkazal, lahko branil čim več, ob sebi pa bo imel resno oporo, nekoga, ki bo Lesjaku svetoval, da bo čez leto ali dve še boljši in zrelejši.

Kaj pa pravite na odhod Ivana Sliškovića v Katar za tri tedne? S športnega vidika noben trener ne more biti zadovoljen v takem primeru. Tega niti ne bi rad posebej komentiral. A tako se je pač zgodilo. Želim si, da se fant vrne zdrav.

Z odhodom nekdanjega direktorja Romana Pungartnika se je vaš delokrog razširil. Koliko vas obremenjujejo pogovori z igralci in zastopniki, ki vedno niso ozka trenerska naloga? Marsikaj od tega je na svoja pleča prevzel direktor Gregor Planteu. Res pa je, da si ogledam marsikaterega igralca. Nato se skupaj pogovorimo. Predsednik, direktor in ostali spoštujejo in upoštevajo moje mnenje. Tudi sam želim vedeti, s kom bom delal v prihodnje.

Je pritisk agentov velik? Celjski sistem dela je postal zelo zanimiv. Dobiva številne klice. Paleta je široka, presodita pa predvsem značaj in denar. Ponujali so nam igralce, kakršni so bili lahko v Celju v njegovih najboljših letih. Zaradi dela v klubu se za njim praši. To je potrditev, da gre za pravo pot.

V prihodnji sezoni se bo spremenil sistem lige prvakov. Nastalo bo tekmovanje z dvema elitnima skupinama in dvema "drugorazrednima". Vtis je, da bo to še povečalo razkorak med premožnimi in tistimi s skromnimi finančnimi sredstvi. Na žalost se je sistem že prevečkrat spremenil. Bogati postavljajo smernice. Mi se s tem ne obremenjujemo. Neresno je, da se spremembe dogajajo vsakih nekaj sezon. Mi se bomo borili, delali in skušali dokazovati, da je mogoče premagovati tudi milijone ali igrati z njimi z ramo ob rami.