Za slovo Požuna zmaga v Minsku

Tekma v športni palači v Minsku je bila tudi zadnja za 65-letnega Mira Požuna, ki se je tako od selektorskega položaja poslovil z zmago. Njegov naslednik bo znan v kratkem, najbolj resna kandidata pa sta Hrvat Zvonko Serdarušić in Boris Denič, dosedanji Požunov pomočnik.

Slovenski rokometaši so imeli gostitelje v prvem polčasu bolj ali manj vseskozi v svoji oblasti. Na začetku je slovenska igra slonela na Luki Žvižeju, po zaslugi celjskega krilnega igralca so povedli z 2:0, a tudi izničili zaostanek dveh golov, potem ko so beloruski rokometaši z delnim izidom 4:0 povedli s 4:2.

Požunovi izbranci so ponovno nekoliko "lažje zadihali" v 13. minuti, ko so si vnovič priigrali dva gola zaloge (8:6), a vztrajni Belorusi se niso predali, vztrajno so jim dihali za ovratnik in deset minut kasneje - na račun neorganizirane igre gostiteljev z igralcem več na terenu - spet povedli s 15:14. V končnici prvega dela je Slovenija zaigralo malo bolj zbrano in na polčas odšla s pičlo prednostjo (18:17).

Uroš Zorman in druščina so prepričljivo začeli drugo polovico tekme, v 34. minuti so si prvič na dvoboju priigrali štiri gole prednosti (22:18). V nadaljevanju niso blesteli, Belorusi so se jim nekajkrat približali na gol zaostanka, a bližje - tudi zaradi lastnih napak - niso mogli. Slovenski rokometaši so bili s pravočasnimi zadetki vseskozi korak pred gostitelji, ko pa so jim v 52. minuti ponovno ušli na štiri gole prednosti (32:28), so Beloruse prisilili k podpisu "kapitulacije".

Slovenija je doslej sedemkrat nastopila na zaključnem turnirju stare celine, manjkala je le na evropskem prvenstvu v Italiji leta 1998. Največji uspeh je dosegla leta 2004, ko je na domačih tleh osvojila kolajno srebrnega leska. Na Hrvaškem leta 2004 je bila peta, v Švici leta 2006 osma, na Portugalskem leta 1994, v Španiji leta 1996 in na Norveškem leta 2008 deseta, na Švedskem leta 2002 pa dvanajsta.