Upokojeni rokometaši se vračajo

Veličastno kariero, okronano z dvema naslovoma evropskega klubskega prvaka, je Nenad Peruničić končal pred petimi leti. Pozneje je bil direktor, še vedno pa je trener Crvene zvezde. Njegov klub je v velikih finančnih težavah, igralci odhajajo – med drugim v Maribor –, rdeče-beli klub pa je padel tako nizko, da igra celo v srbski ligi za obstanek. Peruničić, z 203 centimetri je bil nekoč prototip ostrostrelca z razdalje, je svojim mladcem priskočil na pomoč proti Rudarju iz Kostolca. Vrnitev z golom ni bila oplemenitena tudi z zmago, mož, ki bo 1. maja dopolnil 44 let, pa seveda ni dolgoročna rešitev.

Kiel vrača staro gardo

Peruničić, nekdanji član Kiela, je izvedel podoben manever kot omenjeni klub. Nemški velikan je namreč v zadnjih tednih rekrutiral kar dva upokojenca. Zaradi poškodbe vratarja Andreasa Palicke Norvežana Steinarja Eggeja, namesto Dominika Kleina pa krilo, Šveda Henrika Lundströma. Oba sta bila v preteklosti že člana Kiela – Lundström do pred tremi leti, Egge pa je dres zeber nosil do precej oddaljenega leta 2002 –, kar je nedvomno olajšalo odločitev Kielovega vodstva, če že ne bistveno pripomoglo k njej. Nihče od njiju se ni preveč branil ponudbe.

Oba sta na glavo postavila tezo, da upokojenci nimajo časa. Ko je na obzorju že ciljni šprint sezone, bi bilo težko, skoraj nemogoče na trgu najti kakovostnega prostega igralca, zato je bilo treba razmišljati širše. Kot je razmišljaj širše Koebenhavn, ki je pred tedno znova aktiviral Islandca Olafurja Stefanssona, ko se je poškodoval Kim Andersson.

Šepkin uprizoril kar dvakratno vrnitev

Primeri seveda niso osamljeni. Pred petimi leti je tudi Roman Pungartnik, stari bundesligaški znanec, ko je bil že direktor Celja, na pomoč priskočil Lübbeckeju. Podpisal je enotedensko pogodbo in zdajšnjemu klubu Aleša Pajoviča pomagal do tretjega mesta na nemškem pokalu. Špansko-ukrajinski velikan Andrej Šepkin pa se je, potem ko je leta 2005 sklenil kariero, vrnil kar dvakrat. Leta 2007 v Kiel, s katerim je osvojil celo ligo prvakov, in leto pozneje še v svojo Barcelono. No, potem pa je bilo pri 43 letih vendarle dovolj …

Pravijo, da na mladih svet stoji. Gotovo drži, a tudi izkušnje nekaj pomenijo. Kdor je nekoč, še posebej, če je bilo to pred kratkim, mojster bil, v sebi gotovo še ohranja nekaj mojstrstva. Stari lisjaki se ne dajo.