Turnšek: Rad bi bil častni predsednik

''Če bi mi ponudili mesto častnega predsednika, bi ga z veseljem sprejel,'' je priznal Tone Turnšek, ki se je zaljubil v celjski rokomet pred 18 leti. Takrat je prišlo do medsebojnega sodelovanja med pokroviteljem Pivovarna Laško, katerega direktor je bil Turnšek ter celjskega kluba, ki je taval v povprečnosti druge jugoslovanske lige.

Rezultati in cilji so rasli iz leta v leto, jugoslovansko področje je zamenjala liga prvakov, leto 2004 pa se je z evropskim naslovom vpisalo v zgodovino slovenskega športa za vse večne čase. ''Hvala vsem, s katerim sem sodeloval v teh prekrasnih 18 letih. Nikoli nisem jemal kritik v slabem smislu. Vedno so se izkazale za dobrodošle. Marsikaj sem se naučil. Prišel sem ob pravem času in pripeljal v klub pravega pokrovitelja, poslavljam pa se morda ob nepravem. A to je že druga zgodba ...,'' se je sodelovanju s predstavniki sedme sile zahvalil odkritosrčni ljubitelj rokometa, ki je želel pri vstopu Pivovarne Laško v šport posnemati nemško zgodbo o uspehu v svetu športnega marketinga pri znani pivovarni Veltins.

Pokrovitelj ima glavno besedo

O domnevni vpletenosti politike, ki naj bi vplivala na njegovo odločitev o odhodu z mesta predsednika rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, je dejal sledeče: ''Odkrito moram povedati, da o pokroviteljih, ki dajejo denar, ne smeš nikoli reči nič slabega. Malo jih je v športu. Vedno manj, so pa zagotovo glavni v klubu. Marsikdaj nastajajo relacije, ki niso najlepše. Govorim na splošno. Tako kot pri Chelseaju, kjer ima glavno besedo lastnik Roman Abramovič, jo imajo tudi tu pokrovitelji. V vlogi predsednika sem živel za klub 24 ur na dan, v dobrem in slabem. Nisem hotel samo deliti denar. Na to sem zelo ponosen. Dokler je bil uspeh, so bile tribune polne, na VIP mestih pa vrsta pomembnih politikov in vplivnih gospodarstvenikov. Takrat nastopi čas evforije, za uspehe pa so najbolj zaslužni oni. Ostali, trener, direktor in predsednik, so takrat v ozadju. Tako je pač v športu, kjer pa nastopijo tudi krize. Mi smo jih znali premagali. Vedno so se našli dežurni krivci. Ne smeš ustavljati tiste, ki dajo denar. Krivi so tisti, ki so igralce kupovali z 'žegnom' pokroviteljev. Pravijo, da se je v Celju v zadnjem času slabo delalo, da so bili igralci preplačani ter da ni bila prava kadrovska politika. A to je dejstvo, s katerim se srečujejo vsi veliki klubi. Dal sem rajši prostor drugim, ki bodo nadaljevali z delom v bodoče,'' je povedal dolgoletni predsednik celjskega rokometnega ponosa, ki ni želel komentirati vprašanja, ali stoji za vsem Boško Šrot, njegov naslednik na mestu predsednika uprave Pivovarna Laško. ''Ne želim odgovoriti, saj nisem v položaju, ko bi lahko to komentiral,'' je izrazil misel v skrivnostno diplomatskem slogu.

Celjskega lobija ni

Priznal je tudi, da ga skrbi prihodnost kluba. ''Če bodo ljudje znali ceniti naše delo in prispevek klubu ter bodo obdržali imidž kluba še naprej, potem ne bo težav. Če pa se to ne bo naredilo, potem ne bo Celje nikoli več evropski klub.'' V nadaljevanju je zanikal ''obstoj'' celjskega lobija, ki naj bi imel ''v lasti'' sodnike in po svoji volji odločal o rezultatih na domačem prostoru. Član upravnega odbora in nekdanji v.d. direktor kluba Andrej Šušterič, ki se prav tako poslavlja od rokometa, je pripomnil: ''Ne vem, od kje govorice o celjskem lobiju. Če bi kdo lobiral, potem zagotovo ne bi izgubili polfinale državnega pokala. V prvenstvu smo bili vedno dominantni, zadnji dve leti malce manj, a si vsekakor nismo hoteli pokvariti ugleda. Deset naših igralcev igra trenutno v tujini, 40 do 50 pa v Sloveniji. Vidi se vrednost rokometne igre. Morda je to naš celjski lobi,'' je dejal Šušterič. S klubskega položaja se v vlogi tiskovnega predstavnika umika tudi Dejan Obrez. ''Črni'' petek za celjski rokomet ali napoved novih časov, ki bodo ponovno vrnili junake vedno polne dvorane Zlatorog na evropski vrh?