Trener, ki dopoldan dela v tovarni, zvečer pa senzacije na igrišču

Je mož, od katerega ne boste dočakali velikih besed, spektakularnih izjav, bombastičnih napovedi. Stavi na delo, red, predanost. Že vse življenje opravlja hkrati več vlog, in to odlično. Trener rokometašev Gorenja Ivan Vajdl je že debela tri desetletja redno zaposlen v istoimenskem podjetju, njegove popoldneve in večere pa zapolnjuje trenerska vloga.

V soboto je režiral eno največjih, najprestižnejših in najslajših zmag v karieri in v zgodovini kluba. Pred Velenjčani je pokleknil francoski prvak Paris St. Germain, ekipa s perverzno visokim proračunom 13 milijonov evrov. Vendar Vajdl velike zmage v kroniko svoje kariere vpisuje vsako sezono.

V vsakem najde najboljše

Vsekakor tudi v čisto konkretnem smislu, saj vodi uspešna moštva. A zdi se, da je njegova največja zmaga in obenem odlika to, da zna v svojih ekipah poiskati ves razpoložljivi potencial. To pa je navsezadnje bistveni in najtežji korak – kako nekaj, kar načeloma znaš, obvladaš, učinkovito pokazati, ko je najbolj treba.

Nekdanji vratar Šoštanja se zna bliskovito prilagoditi v različnih okoljih. Zadnja tri leta je več kot uspešno trenersko služboval pri Trimu, kjer je imel tako rezultate kot igro s skoraj izključno domačimi fanti. Pred tem je bil pet let v Slovenj Gradcu s podobno zgodbo.

Pred več kot desetletjem je že samostojno vodil Gorenje, ki je med drugim v njegovi eri zadnjič osvojilo slovenski pokal. Nikdar ni zahteval ali imel velikih imen.

Nepopisani listi

Nasprotno, velike kariere so se tkale tudi z njegovimi rokami. Vid Kavtičnik, Momir Ilić, Primož Prošt, Denis Rutenka, Miha Zarabec, Staš Skube so le nekateri rokometaši z vidnimi ali obetavnimi karierami, ki jih je pomagal oblikovati. V svojem slogu skromno izpostavlja, da je v naštetih klubih dobival šolane in dokazovanja željne mlade fante. Večinoma na najvišji ravni neuveljavljene igralce, nepopisane liste je v obdelavo prejel tudi pred letošnjo sezono.

Gorenju s(m)o prerokovali, da bo po generalnem servisu verjetno težko prišlo povsem na vrh državnega prvenstva, da bo uvrstitev v osmino finala presežek, da bo vprašljiva obramba … Trenutno stanje kaže, da so Velenjčani te teze v dobršni meri obrnili na glavo. S petimi točkami prednosti vodijo v prvenstvu, v osmino finala so se povzpeli celo s tretjega mesta v skupini.

Čeprav so statistično imeli obrambo med načeloma slabšimi v ligi prvakov, so nekajkrat – na primer proti Aalborgu in Parizu – potrdili, da znajo še kako zagrizeno braniti svoja vrata. Ravno tekma s Francozi pa je pomenila presežek presežkov za to skorajda povsem na novo sestavljeno ekipo, ki je poleti pozdravila deset prišlekov.

Boljši od profesionalcev

Django, kot je Vajdlov vzdevek, ni profesionalni trener, čeprav so njegovi rezultati boljši kot od marsikoga, ki se preživlja zgolj z rokometom. Takšnih popoldanskih strokovnjakov, zanesenjakov je v Sloveniji še mnogo. In prav oni so tudi med zaslužnimi, da imamo včasih za manj denarja več muzike kot tekmeci. Da padajo tudi desetkrat dražje ekipe, da se v tujini v močnih ligah uveljavlja vse več legionarjev, da kolajne osvajajo mlade reprezentance … Morda pa bi tudi trener Pariza moral stopiti v tovarno.