Slavko Ivezič: Tri četrtine mladincev lahko v članski reprezentanci, ampak ...

Tri tekme, tri zmage v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo (EP). Po vrsti so padle Finska, Turčija in Estonija. Selektor Slavko Ivezič je zadovoljen predvsem z obrambo, pravi, da ima tudi generacija rokometašev letnika 1994 in mlajših taktično in tehnično znanje, višino in hitrost: "Upam, da bomo tudi s to generacijo lahko igrali vidno vlogo na evropskem prvenstvu." Gre sicer za ekipo, ki je na lanskem EP za kadete osvojila osmo mesto.

Tekmeci sicer niso bili z evropskega vrha, a selektor opozarja: "Podcenjevanje in sprostitev so boleče občutili Hrvati, ki so skoraj vsako leto osvajali kolajne na velikih tekmovanjih, zdaj pa se niso uvrstili nanj. Mi smo ta cilj dosegli." Slovenija ni igrala v popolni postavi, nekaj fantov je poškodovanih. Med znamenitejšimi imeni te ekipe, če je ta pridevnik v mlajših kategorijah sploh pravšnji, so vratar Urh Kastelic, levičar Blaž Janc – oba sta letnik 1996 –, krili Tilen Kodrin in Jan Jurečič, srednji zunanji Grega Okleščen, krožni napadalec Matic Suholežnik, levi zunanji Vid Levc …

Z malo dela daleč? Nikakor.

Seveda je eno temeljnih vprašanj pri mladinskih kategorijah, kdo iz nabora je sposoben priti v člansko reprezentanco in tam uspešno "prodajati" svoje znanje in sposobnosti. Ivezič je prepričan, da imajo takšno priložnost številni iz te generacije, a s pomembnim zadržkom.

"Tri četrtine fantov so sposobne priti do članske reprezentance. Ampak le tisti, ki bodo način življenja podredili rokometu, vadili še dodatno, ne le v klubu, skrbeli za preventivo … Teh pa bo gotovo manj. Nekateri namreč mislijo, da se z malo dela lahko daleč pride. To v športu ne drži. Razvoj potenciala je odvisen tudi od odločitve za klub. Glavni argument ne sme biti denar, ampak priložnost, da bodo fantje igrali," pravi mož, ki je do zdaj z mladinsko reprezentanco osvojil kar šest kolajn.

Okuženi s telefonom

Trener Krke je prepričan, da je bolje nastopati na nižji ravni in igrati več, kot pa na tekmi šteti le minute ali celo zgolj sekunde. Večina fantov redno igra za svoje klube, kar precej od njih tudi vidno v prvi ligi.

Kot izkušenega trenerja pa ga danes moti vsaj še ena stvar. "Fantje ne znajo živeti brez telefona. Ne komunicirajo med sabo, treba se je sporazumevati tako na igrišču kot zunaj njega. Njihov čas pa zapolnjujejo socialna omrežja, ki najpogosteje za življenje nimajo velikega pomena," je na sodobno družbeno okužbo pokazal Ivezič.