Sebastian in Staš Skube, vrelca rokometne domišljije

Začnimo pri starejšem. Sebastian Skube se pripravlja na svojo drugo sezono v majici Celja Pivovarne Laško. S svojim prvim letom v Celju je zadovoljen, odigral je nekaj izvrstnih tekem, tudi diplomiral, še vedno pa zaznava prostor za napredek. ''Upam, da bom v tej sezoni pokazal še boljše predstave. Predvsem pa si želim bolj enakovrednih, konstantnih predstav,'' pravi 26-letni organizator igre, ki je na januarskem svetovnem prvenstvu večinoma igral levega zunanjega: ''Gotovo mi je to malo vzelo orientacijo, vrglo me je iz tira. A zame je reprezentanca velika čast. Dokler me bo selektor klical, se bom z veseljem odzival ter vselej poskušal dati vse od sebe.''

''Z Gabrom bi bili na evropskem prvenstvu''

Ko smo ravno pri reprezentanci … Dober mesec je, odkar je Belorusija šokantno slavila v Stožicah, Slovencem izmaknila evropsko prvenstvo na Danskem. Morda je napočil čas za treznejšo, manj s čustvi obremenjeno presojo tega dogodka. Tragedija ali draga šola? ''Ne morem reči, da je to le draga šola, ker smo že kar izkušeni igralci, nismo več mlada reprezentanca. Če že moram odgovoriti – mislim, da je to tragedija. Gotovo nam bo manjkalo kakovostnih tekem. Prek reprezentance se dobiva največ izkušenj, največ težkih tekem je na kupu. Prvenstva so posebno doživetje. Enkrat za vselej se moramo naučiti, da se kvalifikacije jemlje resno, da poskusimo dobiti vsako tekmo, da o uvrstitvi na prvenstvo ne smemo odločati v juniju, ko so glave in telesa že precej utrujeni, tako da lahko Belorusija, ki je gotovo slabša ekipa od nas, premaga Slovenijo. Mislim, da bi kvalifikacije lahko končali že s tekmama proti Islandiji. Bili smo kakovostni, res pa so nas pestile poškodbe. Mislim, da če bi bil z nami vsaj Matej Gaber, bi vsaj eno tekmo dobili in imeli v juniju že zagotovljen nastop na evropskem prvenstvu. Vseeno smo imeli vse v svojih rokah. Ne bežim od odgovornosti in mislim, da smo sami krivi, da nam je spodletelo,'' ni svojih pogledov na reprezentanco prav nič v darilni papir ovijal starejši Skube.

Obramba 6–0? Ni panike

Njegov mlajši brat še ni član najožje slovenske reprezentance, zato pa ga je Boris Denič preizkusil na sredozemskih igrah. Trenutno pa se poti na pripravah Gorenja, kamor je pred meseci prestopil iz svojega Trima.''Gotovo je prestop v Gorenje zame velik korak naprej. V Sloveniji sta dva kluba, ki imata tradicijo in nekaj pomenita. Imam srečo, da me je hotel eden od njiju. Moja naloga je, da se dokažem,'' je motiviran 23-letnik. ''V Trebnjem ni bilo toliko kakovostnih soigralcev, kolikor jih bom imel tu. Zame bo to novi izziv. Upam, da se bom izkazal in pokazal takšne igre kot v Trimu. Vsekakor pa mi bo pomagala ekipa, ki je boljša. Težav s privajanjem ne bom imel, poznamo še že od prej. Z večino sem igral skupaj bodisi v mlajših selekcijah bodisi v Trebnjem. Liga prvakov je le še dodaten plus, gre za cilj vsakega rokometaša. Velikih pričakovanj ne moremo imeti, gotovo pa bo veselje igrati z evropskimi velikani.'' Na očitek nekaterih, da ima včasih zaradi za zunanjega igralca precej skromnih 176 centimetrov težave proti obrambam 6–0, je le skomignil z rameni: ''Iskreno povedano, nimam teh zadržkov oziroma ne občutim, da proti obrambi 6–0 ne bi mogel igrati. Navsezadnje vsa slovenska liga igra to postavitev in večina reprezentanc, zato ne vem, kaj bi pametnega lahko povedal.'' V vsakem primeru sta brata Skube zagotovo argument, da bodo imeli derbiji med Celjem in Gorenjem še dodatno razsežnost.