Gorenje prvak v slogu – slovo z zmago nad Celjem

Že pred srečanjem je bilo jasno, da bodo Velenjčani tretjič v zgodovini postali državni prvaki, zato je bilo na šestem derbiju sezone pričakovati sproščenejšo tekmo. Pri Celjanih sta na tribuni ostala Alem Toskić in Stefan Čavor, manjkala sta seveda tudi ''Katarca'' Borut Mačkovšek in Matevž Skok. V Zaliv se je podal tudi Velenjčan Klemen Cehte, ki je prav tako izpustil slavje, s tribune pa je soigralce spremljal poškodovani Niko Medved. Pred tekmo je klubske fotografije prejelo vseh osem velenjskih rokometašev, ki po sezoni zapuščajo državne prvake, in trener Branko Tamše, ki je po 25 letih v klubu – tudi on se poslavlja – prejel še županovo priznanje.

Celje držalo korak

Obrambi v prvem polčasu nista bili ravno najbolj poudarjeni element rokometne igre ne na eni ne na drugi strani, čeprav bi bili krivični, če bi ju označili za slabi. Igra je bila všečna, ne omadeževana s prevelikim številom napak. Rezultat se je pred napolnjeno Rdečo dvorano nagibal zdaj v prid novih prvakov zdaj gostov iz Celja, a le dvakrat več kot za dva gola. Zanjo sta v 27. in 30. minuti poskrbela Darko Cingesar in David Miklavčič. Celje pa je z zadetkom razpoloženega Mateja Lekaija v 18. minuti povedlo za dva gola.

Dobrodošel nazaj, Rok Žuran

Zadnje tekme sezone so praviloma namenjene tudi preverjanju kapacitet za prihodnost. Tako Tamše kot Vladan Matić sta se poslužila te strategije, zato je nekaj siceršnjih rezervistov dobilo priliko že v prvem delu derbija. Pri Velenjčanih jo je dobro izrabil Marko Dujmovič, ki bo v prihodnji sezoni gotovo prevzel večji delež odgovrnosti. Pri starih in novih podprvakih pa je z nekaj potezami poleg Lekaija navdušil Blaž Janc, ki je dobil obilno minutažo namesto obolelega Gašperja Marguča. Sredi prvega dela je Matić na igrišče poslal tudi Roka Žurana, ki je nastopil prvič po lanskem oktobru, ko si je huje poškodoval koleno.

Ekipa jeklene obrambe

Na začetku drugega polčasa je Gorenje začelo pobirati dividende od daljše klopi, boljše obrambe – v tem elementu so znova blesteli klasični mojstri David Miklavčič, Peter Pucelj in Matej Gaber, ki so vsi na seznamu odhajajočih – in učinkovitejšega vratarja. S prvim napadom po odmoru in zadetkom Marka Bezjaka, ki je spet izvedel nekaj le sebi lastnih lucidnih podaj, je Gorenje povedlo z dotlej najvišjih plus štiri. Zavoljo zgoraj omenjenih dejavnikov se je prednost zgolj še stopnjevala. Matić je že do 12. minute vzel dve minuti odmora. Sredi drugega polčasa Celjani zadetka niso zabili sedem minut, Gorenje pa je v tem obdobju sedemkrat zatreslo pivovarska vrata. Tudi z izjemnim Fahrudinom Melićem so ose v 44. minuti pribrenčale do desetih golov naskoka (31:21). Zadnja četrtina tekme je bila s tekmovalnega vidika bolj formalnost, sicer pa priložnost še preostanka rezervistov za nabiranje izkušenj. Tamše, Gorenjev otrok, ki je v klubu preživel vso igralsko in trenersko kariero, je s tribun dobil ovacije in skandiranje, njegova ekipa pa je objeta dočakala tretji naslov državnega prvaka.