Fahrudin Melić izbrušen v Gorenju, zdaj blesti med pariškimi superzvezdniki

Da je velenjsko Gorenje prava delavnica vrhunskih desnih kril, smo že pisali. Eden njenih zadnjih izdelkov je Fahrudin Melić, ki je v Rdeči dvorani odigral dve izjemni sezoni. S svojimi vragolijami na desnem krilu, zavrtinčenimi žogami, suhimi listi, cepelini, izbori v najboljše sedmerke in preostalim repertoarjem je osupnil vse v klubu, njegovo bližnjo in daljno okolico ter si napravil izvrstno reklamo pri veljakih velikih klubov.

Delovno mesto deli z Abalojem

"Gorenje je moj klub, bil je in ostal bo," je dejal lani spomladi ob slovesu. Velenje je zamenjal za Pariz, kjer je zvezdnikov toliko, da nastaja že gneča, omejitev proračuna pa je skorajda nebo. Trinajst milijonov evrov. A tudi v tem babilonu jezikov, značajev, osebnosti in igralskih profilov je Mela našel svoje mesto pod soncem.

"V pariški ekipi sem zelo srečen. Moja vloga je skoraj enaka kot v Gorenju. Minute si delim z Lucom Abalojem (član francoske reprezentance, ki je v zadnjih letih skoraj izključna vladarica velikih tekmovanj, op. a.), zelo dobro sodelujeva, gojiva zdravo konkurenco. Srečen sem, da sem spoznal takšnega človeka in vse preostale. Za zdaj mi gre vse po načrtu." Fant ne pobira drobtinic, ampak je prvi klubski strelec v prvenstvu, v ligi prvakov pa četrti.

Kakovost in pamet za naslov

Če se v Sloveniji – in tudi drugje po svetu – ukvarjamo z drastičnim padanjem proračunov in vložkov v šport, zamujanjem plač, propadanjem klubov in preostalimi frustrirajočimi danostmi, je v PSG, ki je del velikega brata nogometnega kluba, vsakdanjost povsem drugačna.

Najbolj normalno in samoumevno je, da je plača na računu na dogovorjeni dan. Razmišlja se lahko le o žogi in igrišču. A vseeno je Mikkelu Hansenu, Danielu Narcissu, Igorju Voriju in druščini v sezoni že nemalokrat spodrsnilo.

V prvenstvu zasedajo drugo mesto, oddali so osem točk in to tudi proti bistveno manj uglednim ekipam. Melić razloge za to pripisuje moči in izenačenosti francoskega prvenstva, ki se vztrajno krepi, v letošnji sezoni pa v njem nastopa rekordnih osem slovenskih rokometašev. Z večino se levoroki čarodej z žogo, ki je prepričan, da bo Pariz na koncu zmogel "dovolj kakovosti in pameti za naslov", redno sliši in/ali vidi.

Šaljivo izzivati mu je izziv

"Precej se slišim z Nikom Medvedom, Burićema, Janezom Gamsom, Mariem Šoštaričem. Prijatelji smo in to bomo ostali vse življenje. Vsaj z moje strani. Malo smo se tudi dražili, to je normalno in pred vsako tekmo. To me celo veseli. Rad provociram in ni mi težko, tudi če drugi mene," je z nasmeškom razkril v Bosni živeči Melić, ki ne taji, da bo zanj igrati v Rdeči dvorani, ne da bi bil član Gorenja, sila nenavadno: "Na napačen gol ne bom streljal, saj imamo na srečo različne drese."

O tem, da ga bodo gladalci toplo pozdravili, verjetno ne gre dvomiti. Preveč jim je dal, da bi bilo drugače. Igralci, ki so več kot le to, pa so v Velenju vselej še posebej cenjeni. Prepričani pa smo tudi, da bo njegova magična levica gotovo kakšno ušpičila ...