Berlin 1936

Kraj in čas: Berlin (Nemčija); 1. – 16. avgust 1936
Ostali kandidati: Barcelona
Udeležba: 49 držav, 3963 športnikov
Število športov: 19 športov, 129 disciplin
Ogenj je prižgal: Fritz Schilgen
Igre je odprl: Adolf Hitler
Olimpijska prisega: Rudolf Ismayr

Nova nemška oblast je v očeh mednarodne olimpijske javnosti vzbujala nemalo dvomov, pomislekov in strahu. A obljube o spoštovanju olimpijskih načel ter pravil, močna vloga Nemcev v MOK ter vzorno pripravljene zimske igre v Garmisch Partenkirchnu so le prepričale krovno olimpijsko organizacijo, da je Berlinu pustila vlogo gostitelja. A kaj ko so v zgodovini iger ostali zapisi z dvignjenimi desnicami, kljukastimi križi in nacističnimi idejami …

Hitler si je tudi srčno – predvsem zaradi poudarjanja premoči arijske rase - želel kakovostnih dosežkov domačih športnikov, ki so imela tako na voljo idealne pripravljalne pogoje. Rezultat ni izostal, saj so domačini pobrali kar 33 zlatih, 26 srebrnih in 40 bronastih kolajn. Vseeno pa je vloga prvega zvezdnika iger pripadla Američanu Jesseju Owensu. Temnopolti atlet je ob vidnem nezadovoljstvu domačinov in "Führerja" spisal nepozabno olimpijsko pravljico. Okitil se je s kar štirimi zlatimi medaljami. Nepremagljiv je bil v tekih na 100 in 200 metrov, v skoku v daljino in kot član ameriške štafete 4x100 metrov. Skupaj so Američani osvojili 24 zlatih medalj. Eno je v skokih z deske prispevala tudi Majororie Gestring. S 13 leti je Američanka postala najmlajša olimpijska zmagovalka. V zgodovino pa se je zapisala tudi bronasta danska plavalka Inge Sörensen, ki je z 12 leti postala najmlajša dobitnica olimpijskega odličja v individualnih športih.

Igre so Nemci popularizirali tudi s številnimi televizijskimi zasloni, ki so jih razporedili po mestu. Na ta način so dogajanje približali množicam, televizijski prenosi pa so v svoji zgodovini obrnili nov list.

Slovenci in OI 1936

Čeprav se je v zgodovini olimpijskega gibanja nad igre leta 1936 zaradi nacističnega prizvoka naselila temna senca, pa je slovenski spomin na vrnitev na olimpijsko sceno vse prej kot črn. V Berlinu je pod jugoslovansko zastavo nastopalo 27 slovenskih športnikov, od tega prvič tudi 5 deklet. Temeljni razlog za lep spomin na Berlin pa je znova kdo drug kot legendarni Leon Štukelj.

Po uspešnih nastopih v Parizu in Amsterdamu je odlični telovadec svojo olimpijsko zgodbo sklenil še s srebrnim odličjem na krogih. Štukelj je ob tem v družbi Grilca, Primožiča, Forteja, Vadnova, Pristova in Gregorke osvojil še šesto mesto na ekipni tekmi. Na ta način se je tudi končala tekmovalna pot najuspešnejšega slovenskega udeleženca olimpijskih iger vseh časov. 

Sila uspešna pa je bila tudi ženska telovadna vrsta, v postavi Lidija Rupnik, Marta Pustišek, Kristina Hribar in Ančka Keržan, ki je osvojila četrto mesto.

Uspešne slovenske nastope pa je z desetim mestom v skokih z deske dopolnil Branko Ziher.