Zakaj si kolesarji brijejo noge?

Čeprav nihče ne trdi, da z neobritimi nogami ni mogoče bliskovito drveti čez asfaltne ravnice, pa so gladko obrite noge že dolgo časa sestavni del kolesarske folklore.

Odločitev, da jih z eno od številnih metod za odstranjevanje dlak – najbrž je to britvica, ki zahteva dokaj redno negovanje in osveževanje dlakavih travnikov – prelevite v gladke nožice, je stvar posameznika, ki jo velja spoštovati, po izkušnjah sodeč pa z vprašanji niti ni pametno preveč vrtati vanjo. Pa vendar. Tole so glavni razlogi, ki naj bi bili po mnenju kolesarjev razlog za odločitev o odstranitvi nožnih dlak.

Zaradi večje aerodinamike

Izgovor kolesarjev – za profesionalce je nekako logično, za rekreativne niti ne tako –, da si noge brijejo zato, da bodo bolj aerodinamično drveli po cesti, je eden najbolj pogosto uporabljenih. Manj dlak naj bi pomenilo manj upora, pa čeprav gre le za malenkostne številke, kar naj bi dokazovala tudi testiranja v vetrovnikih. Menda obstaja celo študija, ki dokazuje, da zaradi dlakavih nog na 40-kilometrski razdalji pri povprečni hitrosti 37 kilometrov na uro izgubite največ pet sekund (!).

Pogosto je tudi prepričanje, da četudi gladke noge nimajo večjega vpliva na stopnjo upora, pa že samo zaupanje v to dogmo prinaša rezultate. Nek placebo efekt, torej.

Zaradi hitrejšega celjenja ran

Naslednji najbolj pogosto uporabljen razlog za britje nog je lažje celjenje ran, ki jih kolesarji staknejo ob (pre)tesnem stiku z asfaltno podlago. Tudi čiščenje in razkuževanje rane je preprostejše, če ta ni prekrita s travnikom dlak, poleg tega se zmanjša tudi nevarnost vnetja.

Zaradi gladkih nog je masaža bolj prijetna. Za maserja in kolesarja.

Če so noge obrite in gladke, ima maser lažje in bolj prijetno delo, poleg tega bo prihranil tudi pri porabi masažnega olja, da o neprijetnem cukanju, ki ga prinaša prava masaža mišic, sploh ne govorimo.

Zaradi bolj atraktivnega videza

K zagorelim, mišičastim in vitkim nogam se bolj kot tiste odete v kosmate nogavice, kot včasih rečemo, podajo gladko obrite. In vsak, ki pozna koga od strastnih kolesarjev, ve, da videz v kolesarski karavani kotira precej visoko. Tudi kadar govorimo o kolesarskem dresu, barvno ujemajočih se nogavicah ali kontrastnih "nogavčkih".

Zaradi tradicije

Kolesarska tradicija britja nog ima menda že dolgo brado, a nikjer ni točno zapisano, iz katerega obdobja izvira. A dejstvo je, da kolesarji z gladko depiliranimi nogami že na prvi pogled ustvarjajo vtis, da spadajo v skupino kolesarjev, in to ne glede na hitrosti, ki jim uspevajo na kolesu.

Sicer pa, ali kolesarji sploh potrebujejo izgovor za to, kar počnejo s svojimi dlačicami. Navsezadnje jih tudi me ne.