Veliki Phelps pripravljen na nove izzive

Na olimpijskih igrah v Londonu je osvojil šest medalj, v olimpijski zbirki pa jih je skupaj zbral 22. Na vsakem koraku svoje kariere je podiral rekorde, zdaj pa je pripravljen na nove izzive. Phelps je popolnoma odločen, da je njegove kariere konec. “Dosegel sem vse, kar sem hotel. Če to lahko rečete za svojo kariero, potem ni potrebe, da nadaljujete. Čas je za druge stvari,” je na zadnji novinarski konferenci po sobotni zmagi z moško štafeto dejal priljubljeni zvezdnik. Novega obdobja v svojem življenju se ne boji. Želi potovati in obiskati kraje, ki jih je v minulih 12 letih videl iz bazenov in hotelskih sob. Zanimata ga Avstralija in Evropa. Z južnoafriškim plavalcem Chadom le Closom, ki ga je na olimpijskih igrah premagal zadnji, se želi potapljati med belimi morskimi psi. “Videl sem toliko čudovitih mest, a jih nisem imel priložnosti doživeti,” je dejal. Mama Debbie, njegova najbolj zvesta navijačica, dodaja, da potrebuje predvsem čas zase. Plavanju se sicer ne namerava popolnoma odpovedati. “Rad bi ga ponesel na še višjo raven, kot je zdaj,” je dejal. Da je popolnoma odločen, da je njegove plavalne kariere konec, priznava tudi njegov dolgoletni trener Bob Bowman. Njun odnos je nekaj posebnega. Bowman je bil z njim na vsakem koraku, skupaj sta šla skozi dobro in slabo – zlate medalje, svetovne rekorde, pa tudi občasne spodrsljaje, kot je bila Phelpsova vožnja v vinjenem stanju.

En Phelps je dovolj

Bowman je začel Phelpsa trenirati pri 11 letih in izklesal ga je do popolnosti. V tem času sta vzpostavila enega najbolj edinstvenih odnosov v svetu športa. Sedeminštiridesetletni Bowman je v življenju Michaela Phelpsa na nek način odigral tudi očetovsko vlogo, saj je Michael odraščal brez očeta. Športnik in trener, otrok in oče, poslovna partnerja, najboljša prijatelja – vse to sta (bila) Phelps in Bowman. Michael ni nikoli pomislil, da bi treniral s kom drugim, kar je pri športnikih prava redkost. “Imava krasen odnos,” je dejal Phelps, ki v svoje življenje ne spusti veliko ljudi. “Oba imava rada to, kar počneva. Pri tem želiva biti najboljša. Zaupam mu. Zaupal sem mu tudi, ko sem bil star 11 let. Ne vem zakaj, ampak sem,” je dejal Phelps, Bowman pa je v šali dodal: “Bil si pogumen.” In kaj bo zdaj počel Bowman? Vzel si bo vsaj leto dni “trenerskega” premora. Tudi on namerava potovati, še vedno bo dejaven v svojem plavalnem klubu, nekaj časa pa bo posvetil tudi drugim strastem v svojem življenju, kot je jahanje. Novega Phelpsa ne bo iskal. “Ne, ne, ne. Tega ne morem početi še enkrat. Eden je dovolj,” je dejal. Phelps, rojen 30. junija 1985 v Baltimorju v ameriški zvezni državi Maryland, je na vsakem koraku svoje kariere podiral rekorde. Skupaj je osvojil 22 olimpijskih medalj, od tega 18 zlatih, dve srebrni in dve bronasti. Na štirih olimpijskih igrah je zbral 51 nastopov, preplaval pa je skoraj deset kilometrov. Temu je dodal še 33 medalj s svetovnih prvenstev – 26 je zlatih, šest srebrnih, ena pa je bronasta.

Začenja se era lova na Phelpsove rekorde

Leta 2000 je v Sydneyju prvič nastopil na olimpijskih igrah in s 15 leti postal najmlajši plavalec v ameriški ekipi. V edinem nastopu – na 200 m delfin – je osvojil peto mesto. Leto dni kasneje je s 15 leti in 11 meseci postal najmlajši plavalec, ki je postavil svetovni rekord. To mu je uspelo prav na 200 m delfin. Leta 2003 je na svetovnem prvenstvu v Barceloni osvojil štiri zlate medalje in postal edini v zgodovini, ki je v enem dnevu v različnih disciplinah postavil svetovni rekord. Avgusta 2004 mu na olimpijskih igrah v Atenah ni uspelo doseči rekorda Američana Marka Spitza, ki je na olimpijskih igrah v Münchnu leta 1972 osvojil sedem zlatih odličij. Michael je v grški prestolnici osvojil šest zlatih in dve bronasti kolajni. Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacques Rogge ga je kljub temu označil za “ikono iger”. Leta 2007 je na svetovnem prvenstvu v Melbournu v Avstraliji osvojil sedem zlatih odličij ter se tako po številu osvojenih zlatih medalj na velikih tekmovanjih pridružil Spitzu. Phelps je takrat ciljal na osem zmag, a mu je načrte prekrižala diskvalifikacija ameriške štafete. Težko pričakovani dan D je prišel na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, ko je Phelps z osmimi zlatimi medaljami vendarle premagal slovitega rojaka Spitza. Takrat je postavil še sedem svetovnih rekordov in postal velika zvezda. Po Pekingu je nekoliko popustil pri treningih. Na lanskem svetovnem prvenstvu v Šanghaju je osvojil štiri zlata odličja, a ga je premagal eden največjih tekmecev zadnjih let, reprezentančni kolega Ryan Lochte, ki se je okoli vratu nadel pet zlatih medalj. V Londonu je prišel čas za slovo. Michael Phelps se je poslovil na najlepši možni način – s štirimi zlatimi medaljami in dvema srebrnima. Njegova era se je končala, era velikega lova na njegove dosežke pa se je šele dobro začela.