Na Brniku tudi srebrni Vasilij Žbogar

Potem, ko je v ponedeljek najprej za pravo veselico poskrbela bronasta Lucija Polavder in so ji v torek sledili še zlati Primož Kozmus, srebrna Sara Isakovič in bronasti Rajmond Debevec, je četrtek rezerviran za srebrnega Vasilija Žbogarja. Za jadralca iz Izole torej, ki je domov prinesel žlahtno odličje. Nepozaben sprejem za človeka, ki je osvojil medaljo na dveh olimpijskih igrah zapored. V Atenah bron, v Pekingu srebro. Slovenija ima spet dober razlog za praznovanje. V Londonu bi znal ''Vasko'' postati serijski osvajalec medalj in olimpijski prvak. A bo potrebno počakati do leta 2012.

Nekaj atomov moči je še ostalo

Nasmejani, a tudi od potovanja vidno izmučeni Primorec je po prihodu najprej spregovoril o zadnji, odločilni regati. ''Med finalno regato si nisem namestil merilca srčnega utripa, ker sem se hotel znebiti vsakega odvečnega grama. Čeprav nisem imel merilca na sebi, pa je bil srčni utrip zagotovo visok. Zadnja regata je bila odločilna zame. Bil sem v kar dobri poziciji. Mislim da sem bil zadovoljen s tem, da sem bil četrti, saj sem lahko v te primeru malce več napadal. Pokazal sem, da sem lahko iz četrtega mesta napredujem v območje medalj, v Atenah pa sem bil tretji in obdržal to mesto. S tekmeci smo bili namreč zelo blizu,'' je povedal dvakratni dobitnik olimpijskih odličij.

V prihodnjih dneh ga čaka obilica veselih dogodkov. ''Čeprav je sedaj zame ura štiri zjutraj, mi je nekaj atomov moči vseeno še ostalo, zato se bom pridružil 'fešti' v Izoli. V Čingdau smo že imeli eno veliko praznovanje, ki je bilo zelo naporno (smeh). Glede na to, da nisem pil alkoholnih pijač skoraj dve leti, sta mi bili takrat dovolj že dve steklenici piva (smeh). Spat smo šli ob dveh zjutraj, a vseeno nisem mogel zaspati do petih. Verjetno zaradi adrenalina, ki je bil takrat še precej prisoten v meni,'' je še dodal simpatični jadralec in odvrnil, da s ''feštami'' v prihodnjih dneh ne bo imel nikakršnih težav. ''Karkoli bo že, bom lahko izdržal. Če bo potrbeno, ne bom zatisnil oči naslednjih šest dni, čeprav so bile te regate res zelo naporne''. Hrabra napoved hrabrega slovenskega športnega asa.

Že dolgo je Vasilijev zaščitni znak dobre volje, s katero postreže kjerkoli se pojavi: "Ponavadi mi ljudje pravijo: kako si lahko vedno dobre volje? A ko telo prestane takšne napore, psihološke in fizične, takrat ne vem, kaj bi me lahko vrglo iz tira, da bi bil slabe volje. Ali da bi bil jezen ali pa utrujen. Mi smo osem dni vsak dan na vodi, po pet, šest, sedem ur. Je dež, je sonce, pa vroče, pa hladno, se moraš oblačit, pa slačit, različne obleke, hrano pravilno uživat, prav tako pijačo, da lahko zdržiš vseh osem dni. Plus to, da sem bil jaz na Kitajskem tri tedne. To pomeni še trening prej. Tako da je to zelo zelo naporno."

Žbogar je bil edini izmed jadralcev, ki je v finalni regati jadral s kopalkami. In zakaj? "Skoraj nag bi lahko jadral. Bil sem namreč med najtežjimi jadralci, zato sem jadral v kopalkah. Hotel sem namreč biti 100- odstoten, da sem psihološko lažji. Če bi imel tiste hlače, s katerimi ponavadi jadram, ne bi bilo bistvene razlike, saj tehtajo 100 gramov. A teh 100 gramov je na finalni regati meni pomenilo ogromno."

Zanimivo pa je dejstvo, da ga v odločilnih regatah na prizoriščih nikoli ne spremljajo najbližji: "Punca ali starši me na pomembnih regatah nikoli ne spremljajo, ker sem na regatah zelo drugačna oseba kot v zasebnem življenju. Mislim, da to lahko potrdi tudi trener Trevor. Da sem na vodi čisto drugi človek. Ko so takšne regate, se to preseli na cel dan. Kajti vseskozi imam v mislih regato in nič drugega. Ko se konča prvi dan, imam v mislih že naslednji dan. Kakšni vetrovi bodo in vse ostalo. Tako se pripravljam na naslednji dan. Je namreč hud tempo. Najbližje pa vzamem s seboj ponavadi na treninge."