Lepotec, vreden skoraj pol milijarde evrov

Če imaš denar, si lahko privoščiš marsikaj. Da bodo ljudje zadovoljni, jim moraš dati kruha in iger. Starega rimljanskega reka se je držal tudi azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev. Skrbi za usodo mlade države, ki si je s prodajo nafte in zemeljskega plina napolnila žepe, del zaslužka pa namenja tudi izboljšavi športne infrastrukture.

Alijev je tudi predsednik domačega olimpijskega komiteja, njegova želja, da bi Baku nekega dne gostil poletne olimpijske igre, pa še ni bila izpolnjena. Mesto s tremi milijoni prebivalcev je potrebovalo velik štadion za izvedbo tako odmevnega in široko zastavljenega tekmovanja. Baku ga je dobil v manj kot štirih letih in presunil svet s hitrostjo gradnje.

Vihrava preteklost južnokavkaške države

Čeprav se imenuje Nacionalni štadion, mu večina reče kar Olimpijski štadion. Z razlogom, saj želi Baku nekoč na njem poslušati olimpijsko himno in pozdraviti največje tekmovanje na svetu. Dvakrat mu je že spodletelo pri izboru, a se bo v boj spustil tudi tretjič (2024). Evropske igre so le slab približek olimpijskim igram, a jih bodo skušali izkoristiti in dokazati, da so lahko zelo sposobni gostitelji.

Prvi vtis želijo evropski javnosti podati z današnjo razkošno slovesnostjo ob odprtju, v katero bodo združili številne kulturne točke. Ponazorile bodo vihravo preteklost južnokavkaške države z zanimivo zemljepisno lego.

Domačini radi poudarjajo, da država leži na stičišču Evrope in Azije, čeprav bi ta po nekaterih starejših evropskih razlagah morala biti drugje, občutno zahodneje. Azerbajdžanci se nočejo preveč ozirati na delitev med Evropejce in Azijce. Od obeh skušajo vzeti le najboljše lastnosti in jih s kavkaškim ponosom dvigniti na samosvojo raven. Želijo biti le Azerbajdžanci, gospodarji bogate dežele ognja.

Bo zvezda večera Beyonce?

Obeta se paša za oči, za katero naj bi poskrbele tudi nekatere znane osebnosti iz šovbiznisa. Po Bakuju se šušlja, da bi lahko vrhunec večera predstavljal pevski nastop znane ameriške pevke Beyonce. Prireditelji o tem molčijo. Strogo so zavarovali tudi prihod na štadion in vsakršno snemanje dogodka na uradnih generalkah, saj želijo, da bi bilo vseh 60 tisoč gledalcev, ki jim je uspelo dobiti dragoceno vstopnico, presenečenih in navdušenih.

Objekt je bil zasnovan in dokončan v štirih letih. Letošnjega februarja se je v Bakuju nazdravljalo, saj so na štadionskem lepotcu prerezali rdeči trak. Ko se bodo evropske igre poslovile, bo to dom nogometne reprezentance, ki jo vodi Hrvat Robert Prosinečki, med drugim tudi stari znanec ljubljanskega občinstva. V času slovesnega odprtja evropskih iger bo z izbrano vrsto Azerbajdžana na delu na Norveškem. O tem, da bo na štadionu odigrano še veliko vrhunskih nogometnih dvobojev, ne gre dvomiti. Leta 2020 bodo odigrane štiri tekme evropskega prvenstva, med drugim tudi četrtfinalni dvoboj. Baku postaja vedno pomembnejši igralec na evropskem nogometnem zemljevidu, tako da bi lahko po evropskih igrah in veliki nagradi formule 1 (Baku bo prihodnje leto premierno gostil ulično dirko) začel resneje konkurirati tudi nogometno razvitejšim delom Evrope.

Država je za štadion zapravila ogromno denarja

Azerbajdžan je za mogočen štadion, ki po novem spada na sedmo mesto med največjimi športnimi objekti s premično streho na svetu, porabil ogromno denarja. Uradna številka ni znana, a stroški naj bi segali skoraj do 500 milijonov evrov.

Štadion je torej neuradno stal skoraj pol milijarde evrov, ve pa se, kdo je poravnal vse račune in skrbel, da so ga gradbeni delavci dokončali v zahtevanem roku. Za denar je poskrbela državna naftna družba v Azerbajdžanu, ki se imenuje SOCAR. Sklepa donosne posle in ima kar 61 tisoč zaposlenih. Za zasnovo objekta je bil zadolžen južnokorejski arhitekturni biro Heerim, nad gradnjo pa so bdeli Turki in na koncu ustvarili moderen štadion, ki po zunanji podobi nekoliko spominja na Bayernovo Allianz Areno v Münchnu. Visok je 60 metrov in ima šest nadstropij. Azerbajdžanci ga imenujejo Bakı Milli Stadionu.

Nacionalni štadion ima skoraj 70 tisoč mest, na današnjem slovesnem odprtju iger pa bo kapaciteta gledalcev zaradi potreb sodelujočih v atraktivnih točkah nekoliko manjša. Vstopnice so že pošle, tako da bo pred štadionom izobešen napis Razprodano. Vsak Azerbajdžanec v teh dneh čuti, da mora biti prisoten na dogodku, ki se bo zapisal v zgodovino njegove domovine, zato bo gneča nepopisna. Slovesno bo tudi na ulicah pred objektom.

Čeprav štadion stoji zelo blizu novinarskega središča, od njega smo oddaljeni le pet minut hoje, je bilo v četrtek nemogoče priti v njegovo neposredno bližino. Obkrožali so ga varnostniki in pripadniki policijskih služb. Opravljali so se še zadnje priprave, tisti, ki so si ogledali eno izmed dveh generalk, pa so navdušeni nad tem, kar so videli. O tem nam je veliko zaupala Slovenka, ki pa ni želela razkriti svoje identitete. Bila je na generalki in s štadiona odšla z odprtimi usti. Bodo podobno zadovoljni tudi športniki? Udeleženci iger so z velikim štadionom, ki bo na teh igrah gostil atletska tekmovanja, povezani s posebnim varovanim traktom. Dolg je skoraj poldrugi kilometer. Tako si bodo lahko privoščili sproščen pohod proti štadionu, če bodo tako želeli, pa tudi predčasno slovo s prireditve. Glede na napovedi in nestrpno pričakovanje prižganega ognja, takšnih verjetno ne bo veliko. O tem se bom prepričal tudi sam.