Kje bo leta 2016 gorel olimpijski ogenj?

Imenovanje gostitelja olimpijskih iger za leto 2016 bo seveda osrednja točka dnevnega reda 121. srečanja Mednarodnega olimpijskega komiteja in olimpijskega kongresa v Koebenhavnu. Ključno vprašanje pa je, ime katerega mesta bo za govorniškim odrom prebral prvi mož olimpijske družine Jacques Rogge. Tokio drugič ali pa Rio de Janeiro, Madrid oziroma Chicago prvič? Zares izrazitega favorita to pot ni, zato je tudi verjetnost velikega presenečenja izključena. Ne glede na to, v katerem izmed štirih mest bo leta 2016 gorel olimpijski ogenj, pa je že pred končno odločitvijo jasno, da se potrjujejo napovedi o tem, da lahko igre organizirajo le še največje države, sposobne zagotoviti tako enormna finančna sredstva kot tudi rekrutirati zajeten nabor prostovoljcev. Ob tem seveda ni skrivnost, da sta šport in olimpijski duh vse boj tudi skupna imenovalca zajetnega družbenega, kulturnega in političnega dogodka, ki široko presega športne okvire, zatorej pri tehtanju kandidatur pomembno ali pa kar ključno vlogo igrajo tudi politični in ekonomski vidiki. Peking je bil v tem pogledu svojevrsten presežek in je letvico postavil visoko tudi za Londončane leta 2012. Seznam kandidatov za OI 2016 pa namiguje, da se bo trend nadaljeval tudi v prihodnje …

Obama po Putinovih stopinjah

Atlanta je leta 1996 gostila poletne igre, Salt Lake City šest let zatem še zimsko različico največjega športnega dogodka. A Američani so trdno odločeni olimpijsko plamenico znova ponesti na svojo celino. Tokrat poizkušajo s Chicagom, ki kot velemesto na številnih ravneh diha s športom. Vetrovno mesto je v internem ameriškem obračunu izločilo Houston, Philadelphio, San Francisco in naposled še Los Angeles.

Mesto iz zvezne države Illinois je za igre pripravljeno nameniti 3,8 milijarde ameriških dolarjev. Načrtovanih je 31 prizorišč. Od tega jih je slaba polovica že v uporabi, 7 bi jih Američani ob ugodnem razpletu danskega izbora zgradili povsem na novo, 9 prizorišč pa bi bilo zgolj začasnega značaja. Kljub velikosti v Chicago obljubljajo dokaj strnjena prizorišča, večina naj bi se med parki in jezerom nahajala v obsegu osmih kilometrov. Kandidat iz ZDA stavi na ameriški koncept trženja in popularizacije, hkrati pa naj bi veliko vlogo odigrala tudi novi ameriški predsednik Barack Obama in njegova žena Michelle, ki prihaja prav iz Chiacaga. Oba sta kandidaturi že večkrat namenila javno podporo, svoji lobistični žilici pa naj bi preizkusila tudi na Danskem. Zveni znano? Na podoben način je pri kandidaturi Sočija za ZOI 2014 sodeloval Vladimir Putin, ob tem pa seveda ni odkril tople vode.

Madrid se ne da

Medtem ko Parižani in Moskovčani po porazu v boju za OI 2012 niso vložili nove kandidature, pa so v Madridu ocenili, da velja poizkusiti znova. Španska prestolnica doslej še ni gostila največjega športnega dogodka, olimpijski utrip pa je občutila leta 1992, ko je ogenj gorel v Barceloni.

In kaj ponujajo Španci? V prvi vrsti športno in kulturno tradicijo, močno podporo doma na čelu s kraljevo družino, čvrsto ter stabilno finančno konstrukcijo z zasebnimi vlagatelji in državno garancijo, kopico organizacijskih izkušenj in posledično številne že obstoječe ter preizkušene objekte. Od 33 predvidenih objektov jih namreč kar 23 že služi svojemu namenu. Tudi zato je načrtovani proračun nekoliko skromnejši od konkurentov (2,67 milijarde dolarjev). In argumenti proti? Poleg kakovostnih predstavitev ostalih treh kandidatov Madridu v prid ne govori dodelitev organizacije iger leta 2012 Londonu, saj naj bi priložnost dobile ostale celine.

Tokio še drugič do OI?

Čeprav se mnogi strokovnjaki odkrito sprašujejo, ali bi lahko MOK zgolj osem let po Pekingu gostiteljsko vlogo znova namenil Aziji, pa je Tokio vložil nadvse argumentirano in kakovostno kandidaturo. O tem navsezadnje dovolj zgovorno pričajo tudi evaluacijske ocene posebne komisije mednarodnega komiteja. Slednja je Japoncem namenila najvišje ocene.

Potem ko je Japonska leta 2008 poizkušala z Osako, so se tokrat na seznamu potencialnih kandidatov znašli Fukuoka, Saporo in Tokio. Prednost je dobilo mesto, ki je nekoč že gostilo igre. Leta 1964 je namreč olimpijski ogenj vzplamenel prav na tokijskem štadionu, igre pa imajo zaradi zlatega odličja Mira Cerarja posebno mesto tudi v slovenski športni zgodovini. Čeprav se v deželi vzhajajočega sonca radi oklepajo organizacijskih izkušenj, saj so med štirimi kandidati edini že gostili igre, pa se dobro zavedajo izjemnega napredka, novih razsežnosti in meril kakovosti. To pot stavijo na sodobna prizorišča (2 tretjini že služita namenu), dovršeno prometno infrastrukturo, izjemne nastanitvene zmogljivosti, slikovit načrt olimpijske vasi, zgoščenost vseh prizorišč (95% v polmeru 8 km) in prav posebno skrb za ekologijo. Predvideni proračun znaša 2,85 milijarde dolarjev, Japonci pa ob tem poudarjajo, da naj bi dobršen del objektov svojemu namenu služil tudi po letu 2016.

Južna Amerika zrela za OI?

Leta 2016 bo minilo 120 let od obuditve olimpijske ideje in organizacije prvih olimpijskih iger moderne dobe. Je vendarle napočil trenutek, da se svetovna športna druščina prvič v zgodovini preseli tudi v Južno Ameriko. Če je odgovor pritrdilen, je naslednje vprašanje, ali je za zgodovinski trenutek dozorela Brazilija oziroma povsem natančno: lahko Rio De Janeiro pomete z vsemi stereotipi in gosti igre 31. olimpiade? Brazilci so kljub nekoliko slabšim evaluacijskim ocenam prepričani, da imajo pozitivne odgovore na ta vprašanja in upajo, da bodo med letoma 2014 in 2016 gostili največja športna dogodka – svetovno prvenstvo v nogometu ter olimpijske igre.

V brazilski zgodbi bi zlahka našli marsikatero vzporednico s Pekingom 2008. Vse močnejši gospodarski vpliv in težnja po pozitivni predstavitvi na mogočnem mednarodnem odru prav s pomočjo iger sta elementa, ki ju zasledimo v obeh zgodbah. Tudi Rio je očitno v izvedbo pripravljen vložiti precejšne vsote denarja (uradni podatek načrtovanega proračuna je sicer 2,82 milijarde ameriških dolarjev). Brazilci so pripravili nadvse zgledno gradivo, izdelali načrt sodobnih tekmovališč s štirimi centri dogajanja, spretno izkoristili obmorsko lego, v celotno shemo pa so vključili tudi kar nekaj všečnih in marketinško močnih idej, kot sta denimo turnir v odbojki na mivki na Copacabani in otvoritev na sloviti Maracani. Predvidenih je 33 prizorišč, od tega 18 že obstoječih, 9 načrtovanih in 6 začasnih.