Boltova monokomedija za zlato in svetovni rekord

Mediji so napovedovali epski troboj. Že po polfinalu je bilo jasno, da se Američan Tyson Gay ne bo boril za olimpijska odličja. Pred velikim finalom, ki je na vseh olimpijskih igrah in svetovnih atletskih prvenstvih svojevrsten vrhunec vseh vrhuncev, je bila tako pozornost vseh usmerjena zgolj na progi 4 in 7, na katerih sta tekla Usain Bolt in Asafa Powell. A že kmalu je postalo jasno, da to ne bo epski obračun ali dvoboj rojakov. Bolt je vse skupaj spremenil v monodramo in na koncu prikazal še zametke monokomedije. Še ne 22-letni Jamajčan (rojstni dan bo praznoval prihodnji teden), ki je ob koncu maja s tekom 9,72 v New Yorku s prestola najhitrejšega moža na zemeljski obli spodrinil prav rojaka, je namreč tekel svoj tek. Najhitrejši tek v življenju in najhitrejših sto metrov v zgodovini človeštva. Sprva so se ure ustavile pri neverjetnih 9,68, po popravku pa se je nova sanjska znamka glasila 9,69.

A gole številke ne povedo vsega o neverjetnem podvigu 195 cm visokega olimpijskega prvaka. Bolt namreč tekmecev ni osmešil zgolj s hitrostjo, temveč tudi z načinom. Ko je namreč spoznal, da je prehiter za ostalo sedmerico in da bo zlahka prišel do zlatega odličja, je namreč v slogu pravega zabavljača pogledal na obe strani, krilil z rokama in se junaško udaril po prsih. Zato se je nabito polno "Ptičje gnezdo" po teku upravičeno spraševalo, kje bi se ustavila ura, če bi Bolt s polno močjo pretekel ciljno črto.

Šele ko se je navdušenje nad novim olimpijskim prvakom nekoliko umirilo, je pogled na glavni semafor razkril, kdo sta ostala dobitnika medalj. Do srebra je s časom 9,89 pritekel Richard Thompson iz Trinidada in Tobaga, tretji pa je bil Američan Walter Dix. Oba sta se na oder za zmagovalce prebila z osebnima rekordoma. Asafa Powell je na koncu pristal zgolj na petem mestu.

Bolt: Zabavam se

"Vesel sem! Naslov olimpijskega prvaka veliko pomeni meni in moji državi. To je bil moj cilj," je kmalu po sanjskem teku dejal prvak in rekorder, ki se na novinarski konferenci pač ni mogel izogniti vprašanjem o "šovu" v zadnjem delu proge, ki ga je zanesljivo stal še kakšen dodatne stotinke.

"Nisem vedel, da je to najhitrejši tek v zgodovini. Kaj naj rečem?! Prišel sem po zmago, zato sem zadovoljen. Ne vem, koliko bi bil moj čas, če bi v polnem šprintu zdržal vse do konca. Po teku so mi dejali 9.60. Hm, kaj pa vem," je v sproščenem slogu razlagal Bolt, ki je že pred tekom veselo poplesaval in tik pred odhodom v štartni blok pogled ter desnico usmeril v nebo. "Rad se zabavam. To me sprošča. Vse do štarta moram biti sproščen, nato pa polna koncentracija in tek. Kar pa se boga tiče, nikoli nisem skrival vere. Vsak večer molim," pravi Jamajčan, ki bo nastopil tudi v teku na 200 metrov. Bi lahko ogrozil celo že ducat let nedotakljivi rekord Michaela Johnsona (19.32)? "Nisem prišel po rekorde. Prišel sem po olimpijski kolajni," je na namig odvrnil Bolt.