Petek, 11. 6. 2021, 9.00
3 leta, 5 mesecev
Zgodovina evropskih prvenstev v nogometu - Francija 1960
Jugoslovani utišali Park princev, Sovjeti pa Evropo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,48
Prvi evropski prvaki v nogometu so bili Sovjeti.
Pred začetkom letošnjega Eura se spodobi, da se spomnimo uvodne izvedbe evropskega prvenstva v nogometu. Leta 1960 so prvi zaključni turnir gostili Francozi. Krstni naslov je osvojila reprezentanca Sovjetske zveze, pri kateri je v vratih blestel Lev Jašin. Jugoslovani, za katere ni igral noben slovenski nogometaš, so v dramatičnem polfinalnem srečanju, nesporni lepotici prvenstva, šokirali gostitelje z zmago s 5:4. To je še do danes tekma, na kateri je padlo največ zadetkov v zgodovini evropskih prvenstev!
Svetovno prvenstvo, pokal državnih prvakov (predhodnica današnje lige prvakov), evropsko prvenstvo … Vsi so zrasli na zelniku francoskih nogometnih navdušencev. Henri Delaunay je idejo o "Euru" predstavil že leta 1927. Uresničila se je 33 let pozneje, tudi po zaslugi njegovega sina Pierra.
Da je Evropa dobila svoje prvenstvo, je bilo treba najprej ustanoviti krovno zvezo. Evropska nogometna zveza (UEFA) je nastala leta 1954. Prvih pet let je bil njen sedež v Parizu, nato pa se je preselil v Švico. Na kongresu v Köbenhavnu (1957) je bilo sklenjeno, da gre zares. In to za las, saj je 33 članic poskrbelo za stresno glasovanje 17:16, v zadnjem trenutku pa je na stran držav, ki so želele sodelovati na prvem evropskem prvenstvu, prestopila še Irska.
Pokal, namenjen evropskemu prvaku, je poimenovan po Henriju Delaunayu.
V čast Delaunaya, nekdanjega glavnega tajnika Francoske nogometne zveze, njegovo ime še danes nosi lovorika za najboljšega, prvi zaključni turnir, na katerem so nastopile štiri najboljše reprezentance, pa je gostila prav domovina "galskih petelinov".
V kvalifikacijah, potekale so po sistemu izločanja, je nastopilo le 17 ekip, polfinalistke so se preselile v Francijo. Konkurenca je bila oslabljena, saj je manjkalo kar nekaj zahodnih velesil. Za evropski naslov se niso potegovale ZR Nemčija, Italija, Anglija, Belgija, Nizozemska, Švedska, Škotska, Švica ...
Jerković bi pokleknil in poljubil sodnikove čevlje
Prva evropska krona se je podeljevala od 6. do 10. julija. Poleg Francije so jo naskakovale še tri "vzhodnjakinje": Sovjetska zveza, Češkoslovaška in Jugoslavija. Presenetljivo med njimi ni bilo favoritinje Madžarske, ki so jo Sovjeti nadigrali v prvem krogu kvalifikacij. Španija, takrat so Francisco Gento, Luis Suarez, Alfredo di Stefano in druščina blesteli, je zaradi trme diktatorskega generala Franca in političnih razlogov bojkotirala četrtfinalna dvoboja s Sovjetsko zvezo.
Šesti julij 1960 je prinesel eno najbolj razburljivih srečanj v zgodovini največjih tekmovanj. Jugoslavija je s 5:4 utišala pariški Park princev in spravila gostitelje na kolena. Francozi so vodili s 3:1 in 4:2, a je Dinamov dvojec Knez-Jerković v zadnjih 15 minutah zagotovil ''modrim'' dragoceni skalp.
Zmagoviti zadetek je dosegel Dražan Jerković. Ko se je zatresla mreža, je glavni sodnik Belgijec Gaston Grandain odšel k pomočniku, saj je imel vtis, da je bil zadetek dosežen iz nedovoljenega položaja. Takrat naj bi se po poznejšem pričevanju nekaterih igralcev zgodil komični zaplet. "Gospod sodnik, rad vas imam. Prosim, da mi ne razveljavite zadetka. Lahko pokleknem in vam poljubim čevlje. Prosim, ne razveljavite mojega prelepega zadetka," naj bi dejal Jerković, sodnik, presenečen nad komičnim prizorom, pa je po krajšem razmisleku priznal gol. Francozi do konca tekme niso več našli načina, kako izenačiti na 5:5.
V finalu sta se udarili Sovjetska zveza in Jugoslavija.
Francija, edina "zahodna" polfinalistka, je obmolknila, od pričakovanega nogometnega slavja je ostalo le malo. Izgubila je še dvoboj za tretje mesto, finale pa je postregel s silovito napetostjo. Odločil ga je šele podaljšek. Jugoslovani so vodili do 49. minute, sedem minut pred koncem drugega dela podaljška pa je srečanje odločil Viktor Vladimirovič Ponedeljnik. Poleg izjemnega sovjetskega vratarja Leva Jašina najbolj zaslužen za odmevno lovoriko.
Sovjeti so na evropsko prvenstvo v Franciji prvič poslali ekipo, v kateri so dobili priložnost tudi nogometaši, ki so nase opozarjali zunaj Moskve in "tedanjega" Leningrada. Ponedeljnik si je z dvema zadetkoma na zaključnem turnirju na lestvici najboljših strelcev razdelil prvo mesto še s štirimi nogometaši. Med njimi sta bila tudi "partizanovec" Milan Galić in "dinamovec" Jerković.
Sovjeti so v finalu evropskih prvenstev zaigrali še dvakrat, nazadnje leta 1988, ko so ostali praznih rok proti Nizozemski, Jugoslovani pa enkrat.
Zanimivosti
Do leta 1968 se je tekmovanje nosilo ime Pokal evropskih narodov, preraslo pa je v evropsko prvenstvo. Od leta 1996 nosi okrajšano ime Euro.
Skupaj s kvalifikacijami je bil najboljši strelec turnirja Just Fontaine. Dosegel je šest zadetkov, na zaključnem turnirju zaradi poškodbe ni igral.
Sovjetska zveza, prvi evropski prvak, na tekmovanju stare celine ni nikoli več ponovila tako odmevnega uspeha. V Francijo je prispela kot aktualni olimpijski prvak.
V finalu je sodil Anglež Arthur Ellis. Tako kot v finalu prve izvedbe pokala državnih prvakov leta 1956. Na istem štadionu v Parizu, kjer je Real Madrid ugnal Stade de Reims s 4:3.
Jugoslavija, evropski podprvak, je dva meseca pozneje dočakala prvi (in tudi edini) veliki naslov. Osvojila je olimpijski turnir v Rimu.
Jugoslavija je v kvalifikacijah debitirala 31. maja 1959, ko je v Beogradu ugnala Bolgarijo z 2:0. Že v 1. minuti je zadel v polno Milan Galić, ki je takrat debitiral za reprezentanco. Na EP je bil izbran v idealno enajsterico prvenstva.
Francoski zvezdniški napadalec Just Fontaine (na sredini) zaradi poškodbe ni zaigral na zaključnem turnirju EP 1960.
Evropski pokal narodov 1960, zaključni turnir:
Finale, 10. julij 1960:
Pariz, Park princev, 17.966 gledalcev
Sovjetska zveza : Jugoslavija 2:1 po pod. (1:1, 0:1)
Metreveli 49., Ponedeljnik 113.; Galić 43.
Za 3. mesto, 9. julij 1960:
Štadion Velodrome, Marseille, 9.438 gledalcev
Češkoslovaška : Francija 2:0 (0:0)
Bubnik 58., Pavlovič 88.
Polfinale, 6. julij 1960:
Park princev v Parizu, 26.370 gledalcev
Francija : Jugoslavija 4:5 (2:1)
Vincent 12., Heutte 43., 62., Wisnieski 53.; Galić 11., Žanetić 55., Knez 75., Jerković 78., 79.
Štadion Velodrome v Marseillu, 25.184 gledalcev
Češkoslovaška : Sovjetska zveza 0:3 (0:1)
Ivanov 34., 56., Ponedeljnik 66.
