V Madridu se posmehujejo Realu

Štirinajst let so navijači Atletica čakali na novo lovoriko. Nazadnje so se je namreč veselili leta 1996, ko so zmagali v španskem prvenstvu, osvojili pa tudi domači pokal. Nato so minevala leta in leta, a lovorike ni bilo. Od 12. maja 2010 in tekme v Hamburgu je drugače. Z dvema goloma Diega Forlana in zmago nad Fulhamom po podaljških z 2:1 v finalu evropske lige so nogometaši Atletica spet stopili na najvišjo stopničko v Evropi. Drugič po letu 1962, ko so do srede edino evropsko lovoriko osvojili v pokalu pokalnih zmagovalcev. Takrat prav tako v Nemčiji.

Zato ne čudi, da se je v centru španske prestolnice takoj po tekmi zbralo kar 40.000 pristašev Atletica, ki so proslavljali veliko zmago, hkrati pa se naslajali nad neuspešno sezono bogatega mestnega tekmeca Reala in vzklikali: ''Kdor ne skače, je za Real.'' Predsednika galaktikov Florentina Pereza, ki je poleti vložil rekordno vsoto za bogate okrepitve, a bo skorajda zagotovo sezono zaključil brez lovorike, je uspeh Atletica gotovo še dodatno zbodel.

Odločili so navijači

''Zaslužili smo si uspeh. Čeprav je res, da mi je žal nogometašev Fulhama, saj je poraz po podaljških v finalu zelo boleč. Toda zmaga lahko žal samo en. Zdaj je čas za veselje in moramo uživati v prav vsakem trenutku našega zmagoslavja. Ne morem opisati, kako zelo vesel sem. Ko sem zabil drugi gol, sem povsem ponorel, saj sem vedel, da je pomenil lovoriko,'' je po finalu povedal urugvajski napadalec Forlan in dodal: ''Upam, da bo zdaj Madrid odet v rdeče in bele barve. Lovoriko smo spet prinesli v Španijo, kar je odlično za španski nogomet. Šele čez čas bomo videli, kaj nam je uspelo.''

Ob dvakratnemu strelcu je med najbolj zaslužnimi za zgodovisnki uspeh seveda tudi trener Madridčanov, ki je po tekmi žarel od veselja in ponosa. ''Bilo je zelo težko. Odločili so naši navijači, ki so nas ponesli do lovorike. Hvala jim. Zelo sem ponosen tudi na moje nogometaše, ki so nam prinesli zgodovinsko lovoriko. Ko si v nogometu, vedno sanjaš o osvajanju lovorik. In nam je zdaj uspelo. Ljudje v Madridu so si to zaslužili,'' je razlagal Quique Sanchez Flores.

''To zmago posvečamo našim navijačem, ki so čudoviti in nam vselej stojijo ob strani. Velik del zaslug za uspeh pa si deli tudi naš trener. Vedno je verjel v nas in nam vnesel samozavest. Prepričal nas je v to, da nam lahko uspe. Verjamem, da je to šele začetek in bomo v prihodnosti še bolj navduševali,'' pa je novinarjem razlagal nekdanji as Reala Madrida in londonskega Arsenala Jose Antonio Reyes.

Še najbolj čustveno pa se je po tekmi odzval Luis Alberto Perea. ''Atletico je nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo v življenju. Velik privilegij je, da lahko nosim to rdeče-belo majico. Sem vzhičen, da nam je uspelo narediti tako odmeven rezultat. Trenutek zmagoslavja je fantastičen in si ga bom zapomnil za vse življenje. Zdaj je čas, da veselje delimo z našimi zvestimi navijači, ki so najboljši na svetu,'' je povedal Kolumbijec v vrstah novega zmagovalca evropske lige.

Ni bilo več časa

Strateg londonskega kluba je še drugič v karieri izkusil poraz v finalu evropskega tekmovanja. Leta 1997 mu je kot trenerju Interja lovoriko izpred nosa vzel Schalke, tokrat je naslov po dramatičnem zaključku romal v Madrid. ''Zelo smo razočarani. Sredi drugega podaljška sem bil že prepričan, da si bomo še z eno v nizu dobrih predstav zagotovili izvajanje 11-metrovk, a nam je načrte prekrižal Diego Forlan. Žal ni bilo več dovolj časa za povratek. Škoda, saj bi si zaslužili priložnost pri 'loteriji' z bele točke. Vseeno sem ponosen na fante. Vsakdo si želi končati prvi, a tudi drugo mesto je izjemen dosežek. Liga Europa se je izkazala za posrečeno tekmovanje, zdaj je veliko bližje ligi prvakov kot je bil pokal UEFA,'' je zaupal Roy Hodgson, ki je popeljal Fulham do največjega klubskega uspeha. Šele v tretji evropski sezoni si je priigral nastop v zaključnem dejanju, kjer pa je ostal brez pomoči sreče. Vsaj tako meni prvi vratar ''belih''.

''Najbolj sem razočaran nad načinom, kako smo prejeli oba zadetka. Nismo imeli sreče. Pri prvem je šel strel v napačno smer, a je padel na nogo Forlanu, ki je bil obenem še v dvomljivem položaju. Pri drugem se je žoga usodno odbila od Bredeja (norveškega branilca Fulhama Bredeja Hangelanda, op.p.) v naš gol. Lahko rečem, da to resnično ni bila naša noč. Tokrat so imeli srečo, ki je na takšnih tekmah vedno dobrodošla, pač igralci Atletica. A Hamburg zapuščamo z dvignjenimi glavami. Upam, da bomo ostali še dolgo skupaj s trenerjem Royem Hodgsonom,'' je poudaril izkušeni avstralski vratar Mark Schwarzer.

Najboljši strelec Fulhama v ligi Europa, angleški napadalec Bobby Zamora, ki je moral zaradi poškodbe Ahilove tetive igrišče zapustiti že na začetku drugega polčasa, je dodal: ''Smo razočarani, a obenem tudi ponosni, saj smo ponovili igro, s katero smo izločili mnoge favorite in se uvrstili v finale. Dvoboj z Atleticom je še enkrat več pokazal, da nas je v Evropi zelo težko premagati. Zamora se ni znašel na seznamu selektorja Fabia Capella, tako da je zanj sezona, kot tudi za večino klubskih soigralcev (nastop na SP v JAR poleg vratarja Schwarzerja čaka še Američana Clinta Dempseyja, Ganca Johna Paintsila in Nigerijca Dicksona Etuhuja), že končana.