Šel po čaj in srečal Steva Nasha

O neljubem dogodku, ko smo si za 15 minut nadeli ''zaporniške obleke'' in ujeti v kletki pred zaklenjenimi vrati čakali na lastnika odrešilnega ključa, smo na Sportalu poročali že v četrtek. Veliki objekti, vsi po vrsti sprejmejo izjemno število gledalcev in poosebljajo kompleksne športne zgradbe, so včasih očitno prehud zalogaj za sicer prijazne gostitelje, ki nam hočejo zagotoviti čim boljše delovne pogoje. Pripetljaj na Ellis Parku je bil vseeno osamljene narave, saj drugače poteka vse v najlepšem redu. Sploh urejenost medijskih centrov, ki je na najvišji, lahko bi rekli kar zahodnoevropski ravni. Poskrbljeno je za vse, kar potrebuje novinar na tako odmevnem tekmovanju. Nekateri izmed nas imajo celo takšno srečo, da nehote naletijo na NBA zvezdnike. In to na jugu Afrike, na festivalu svetovnega nogometa.

Na voljo tudi stojnice s pivom

Posrečeno izkušnjo je ob ogledu srečanja med Argentino in Južno Korejo na največjem južnoafriškem štadionu Soccer City doživel slovenski novinar Luka Petrič. V sredo je z imenitnimi obrambami na vratih novinarske selekcije na prijateljski tekmi s predstavniki Nogometne zveze Slovenije (NZS) preprečil, da bi igrišče zapuščali ponižane volje. Izgubili smo le z 2:4, velike zasluge pa nosi prav naš ''radijec''. V četrtek, ob podobnem času se je druga, številnejša skupina slovenske sedme sile na drugem koncu mesta ravno pripravljala na ogled uradnega treninga Kekove čete, je imel čast v živo spremljati rapsodijo ''gavčev'' proti žilavim, a tokrat nemočnim Azijcem. Ker tu vladajo zimske razmere in vas sončni žarki med spremljanjem tekem po televiziji ne smejo zaslepiti, saj so temperature še vedno neprijazno nizke, si je Luka med polčasom zaželel čaj.

Ponudba na tekmah svetovnega prvenstva je imenitna. Na vsakem koraku se ponujajo stojnice s hrano in pijačo, slovenski navijači so se lahko že v Polokwaneju razveselili možnosti nakupa hladnega piva. A le tistega, ki je uradni sponzor SP 2010. Ker pa čaja na stojnici v neposredni bližini novinarskega dela tribun ni bilo moč dobiti, so našega stanovskega kolega napotili nadstropje nižje. V primeru Soccer Cityja to pomeni, da se je treba po ovalni cesti z rahlim naklonom, spominja na tiste v garažnih hišah, spustiti malce nižje in potrkati na naslednjih vratih. Tam pa se je Luka znašel pred težavo. Bila so le ena vrata, pa še na teh se je šopiril znak ''izhod v primeru požara''. Še enkrat je vprašal uradne osebe, ki jih na štadionu v času tekem ne manjka, ali se notri resnično skriva tako želeni čaj in dobil pritrdilen odgovor.

Nash obožuje nogomet

Odprl je vrata in se znašel sredi nekoliko zapuščenega prostora, na koncu katerega je ugledal vstop v novo sobano. Ponovno je vprašal, ali je tam na voljo čaj. Ko mu je sogovornik primikal, je vstopil in na svoje začudenje zagledal bleščečo podobo tamkajšnjega VIP prostora. V trenutku je skril svojo novinarsko akreditacijo, ki bi ga lahko izdala za ''povprečneža'' in se napotil do pulta. Tam se je bližalo srečanje s čajem, nato pa je poleg sebe ugledal zelo znano osebo. Nekaj sekund je razmišljal, kdo bi to lahko bil, ko pa je slednji spregovoril, je v trenutku prepoznal Steva Nasha. Kanadčana, enega največjih zvezdnikov v profesionalni košarkarski ligi NBA, že od nekdaj odkritosrčnega ljubitelja nogometa. Zaradi njega se je tudi napol službeno odpravil v Johannesburg. V mesto, ki ga pozna zelo dobro, saj je tam pred 36 leti tudi privekal na svet. Nogometno prvenstvo spremlja skozi prizmo televizijskega reporterja za ameriško družbo CBS, seveda pa si je našel čas tudi za ogled razigranih Maradoninih asov. Luka je medtem prejel čaj, se odpravil nazaj k kolegom na novinarsko tribuno in si ogledal še drugi polčas dvoboja. S svojim dejanjem je dokazal, da včasih za vstop v privilegirane prostore tudi v času svetovnega prvenstva ne potrebuješ posebnega povabila, ampak zgolj iskreno željo. V tem primeru po pitju čaja.