Scholes poskrbel za vseangleški finale

Manchester United, ki je na tej stopnički lani klonil proti Milanu, je proti Barceloni upravičil mnenje mnogih, da je kljub zadnjim spodrsljajem trenutno bržkone najboljša ekipa na svetu.

Čeprav so "rdeči vragi" pod vodstvom Alexa Fergusona izgubili kar tri od štirih polfinalov v ligi prvakov (lani proti Milanu, leta 2000 proti madridskemu Realu, leta 1997 pa proti Monacu), pa so tokrat kljub odsotnosti nekaterih ključnih nogometašev in podrejenosti pri posesti žoge zasluženo dobili vozovnice za Moskvo. Odločilen je bil izjemen zadetek Paula Scholesa, ki je tako podaljšal Manchestrov niz zmag v LP v "gledališču sanj" na 12.

Strateg Manchester Uniteda Ferguson se je sicer moral pred tekmo soočiti z velikimi težavami, saj zaradi poškodb ni mogel računati na Wayna Rooneyja (zamenjal ga je Nani) in Nemanjo Vidića. V zadnji vrsti so tako kot na prvi tekmi spet začeli Owen Hargreaves, Rio Ferdinand, Wes Brown in Patrice Evra. Na drugi strani se Franku Rijkaardu ni bilo treba ukvarjati s tovrstnimi skrbmi. Zaradi kazni je manjkal Rafael Marquez, a se je vrnil Carles Puyol, "že pozabljenega" Ronaldinha pa praktično nihče več ne pričakuje v Rijkaardovi selekciji. Nizozemec na klopi Barcelone je ob tem pričakovano na klopi pustil Thierryja Henryja in namesto njega odgovornost zaupal Andresu Iniesti.

Kritike obrodile sadove

Ekipi sta začeli v visokem ritmu in s tesnim pokrivanjem, ki je zahtevalo hitro oddajanje žoge. Posledično je bilo nekaj napak, malce podjetnejši pa so bili gosti. Toda v 14. minuti je prav napaka Gianluce Zambrotte pri oddaji žoge "poiskala" Paula Scholesa. Nogometaš, ki je v zadnjem obdobju moral požreti kar nekaj kritik, predvsem glede njegove svežine, se je odlikoval s strelom, ki je bil že večkrat usoden za nasprotnikove vratarje. Z več kot 20 metrov je zadel levi zgornji kot vrat vratarja Victorja Valdesa in svoji ekipi priigral pomembno prednost.

Zadetek je dal krila domačinom, toda naslednji so zapretili Španci, ko je sposobnosti Edwina van der Sarja preizkusil nevarni, a dobro pokriti Lionel Messi. Domačini so zelo lepo priložnost zapravili v 21. minuti, ko je Ji-Sung Park meril le malce premalo natančno. V zadnjih 15 minutah prvega polčasa so pobudo prevzeli gosti in nekajkrat nevarno zapretili, predvsem ob poskusih Deca z roba kazenskega prostora v 34. in 36. minuti. Na drugi strani so gostitelji prežali na napake vse bolj napadalnih gostov in eno dočakali v 41. minuti, ko je po podaji Parka z leve strani Nani z glavo zapravil novo izjemno priložnost.

Pobuda na obeh straneh

Tudi v drugem polčasu so bila obdobja, ko je imela pobudo ena ali druga ekipa. Manchester bi svojo trenutno terensko premoč lahko unovčil v 57. minuti, ko je lepo akcijo končal Carlos Tevez, Valdes pa se je izkazal z obrambo. Rijkaard je v 60. minuti, v trenutkih, ko sta bili nevarni tako špansko kot angleško moštvo, na pomoč poklical francoskega zvezdnika Henryja (kasneje je Samuela Eto'oja zamenjal Bojan Krkić), a v 64. minuti bi ga (znova) skoraj razveselil Deco, čigar prosti strel z 32 metrov je spet končal manj kot meter mimo vrat.

Na drugi strani je Ferguson za končnico tekme ekipo osvežil z Ryanom Giggsom (namesto Nanija) in Darrenom Fletcherjem (namesto Scholesa). Barca je razumljivo imela terensko pobudo, si pripravila nekaj ugodnih položajev za strel, v 78. in 81. minuti je van der Sar obranil sicer ne preveč nevarna strela Henryju, a pravega zaključka akcij, ki bi Barceloni zares lahko prinesel tako želeni gol kljub vsej napadalni artileriji (ob koncu tekme se ji je pridružil še Eidur Gudjohnsen) ni bilo. Manchestrova obramba je brez usodne napake zdržala vse pritiske, tako da bo prvič v zgodovini na sporedu vseangleški finale.