Četrtek, 20. 6. 2019, 12.40
5 let, 5 mesecev
Bojan Prašnikar o Cottbusu in Luki Elsnerju
Slovenec, ki je prižgal pozitivno luč v nemškem nogometu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,53
1
Nekdanji selektor Bojan Prašnikar je pred desetletjem oral ledino kot prvi slovenski trener na delu v eni izmed petih največjih nogometnih lig na svetu. Z Energijem iz Cottbusa je mešal štrene velikanom v nemški bundesligi, zdaj pa drži pesti za Luko Elsnerja. "Ima dobre osnove za uspeh. Želim mu veliko sreče," je zaželel srečo tri desetletja mlajšemu rojaku, novemu trenerju francoskega prvoligaša Amiens.
"Neverjetni spomini, neverjetni občutki. To moraš doživeti na lastni koži, drugače je o tem nemogoče razpravljati. Nemogoče," je Bojan Prašnikar z veseljem ugodil naši želji in se spomnil obdobja, ki ga je prebil na vročem stolčku Energieja iz Cottbusa. Takrat se je zapisal v zgodovino kot prvi Slovenec na tako odgovornem položaju v tako močni ligi.
Svet, ki je nekaj posebnega
Luka Elsner bo v sezoni 2019/20 vodil francoski prvoligaški klub Amiens. Pred tem je bil trener belgijskega drugoligaša Union St. Gilloise.
"To so preprosto zgodbe, o katerih sanjaš, in so na najvišji ravni," je priznal, da je užival, ko se je iz tedna v teden dokazoval proti velikanom nemškega nogometa. Bayern, Borussia Dortmund, Bayer Leverkusen … Izzivov ni manjkalo, atraktivna srečanja so se nizala druga za drugim.
S podobnimi okoliščinami bo imel v kratkem opravka Luka Elsner, ki je bil na velik ponos slovenske trenerske stroke v sredo uradno potrjen za novega stratega Amiensa. Dobrih 10 let po tem, ko je Prašnikar še zadnjič vodil Energie, izgubil povratni dvoboj dodatnih kvalifikacij za obstanek v Nürnbergu (0:2) in se poslovil od nemške elite: "Luki želim, da čim prej spozna ta svet, ki je nekaj posebnega. Čaka ga učenje na novo, veliko novih stvari. Mislimo, da že vse poznamo, a je zgodba tako kompleksna, da je ni enostavno razumeti."
Vsaka tekma Elsnerja bo kvalifikacijska
Prašnikar je označil tri desetletja mlajšega trenerja za izjemno študioznega.
Pri tem ni toliko meril na pritisk, s katerim imajo opravka trenerji prvoligaških klubov v najmočnejših prvenstvih, kot na nekaj drugega.
"Kot prvo je delovanje na igrišču na najvišji ravni. Imaš izjemno dobre, kakovostne igralce. Dobro ekipo, ki za naše razmere izstopa. Vsi pogoji so maksimalni, a si tudi obkrožen z ljudmi, ki imajo svoje interese. Svoja razmišljanja je treba z njimi komunicirati na določeni ravni, potem pa pride do izraza znanje. Kolikor ga imaš, toliko veljaš. Je merilo vsega. Če premoreš znanje, lahko konkuriraš, v nasprotnem primeru pa imaš težave. Prepričan sem, da je Luka izjemno študiozen in ima dobre osnove za uspeh," ocenjuje, da bo nekdanji trener Domžal, Olimpije, Pafosa in Uniona kos izzivu.
"Želim mu veliko uspeha. Ne bo lahko, znašel se bo v podobnem položaju, kot sem se sam v Nemčiji. Začel bo z ekipo pri dnu, z zelo nizkim izhodiščnim položajem, v katerem si od samega začetka obsojen na boj. Vsaka tekma bo kvalifikacijska. Vsaka tekma bo pomenila, da kot trener nimaš neomejenega roka. Zato mu najbolj od vsega želim dober start."
Imeli so najmanj denarja, a niso bili zadnji
Prašnikar je z Energiejem gostoval na največjih nemških nogometnih arenah.
Amiens je z izborom novega stratega presenetil. Odločil se je za mladega slovenskega trenerja, ki ni še nikoli vodil kluba v tako močnem prvenstvu. Podobno je leta 2007 presenetil Cottbus, ko se je odločil za sodelovanje s Prašnikarjem. "To je bilo veliko presenečenje," se spominja takratnega začudenja v očeh številnih stanovskih kolegov, ki opravljajo trenerski ceh.
Nekdanji slovenski selektor je v domovini osvajal lovorike z Olimpijo in Mariborom kot po tekočem traku, z vijolicami pa nato presenetil še Evropo in se leta 1999 prebil v ligo prvakov. "To mi je zelo koristilo, zaradi tega sem imel dobre reference."
Pristal je pri klubu, dolgo časa edinem predstavniku nekdanje Vzhodne Nemčije v bundesligi, ki je odstopal od drugih. "Res je. Imeli smo najmanjši proračun med vsemi. Težko je bilo klub s sorazmerno malim proračunom obdržati v prvi ligi. To je bila izjemno zahtevna naloga. Čeprav smo bili najmanjši klub in imeli najmanj denarja, nikoli nismo bili zadnji. Vedno smo nekoga pustili za seboj. Se je pa izkazalo, da je bilo tako na dolgi rok težko dirkati," je ponosen, da je s Cottbusom v prvi sezoni (2007/08) osvojil 14., v drugi (2008/09) pa 16. mesto.
Nogomet nista le dve ekipi in sodnik
Elsner je delo trenerskega legionarja okušal na Cipru in v Belgiji, zdaj se spoprijema z najbolj zahtevnim izzivom.
Sodeč po rezultatih v zadnjih sezonah, se podoben razplet obeta Elsnerju v Franciji. Amiens se je letos komaj izognil izpadu. Osvojil je 15. mesto, tako da je pred Slovencem, zelo navezanim na Francijo, vse prej kot enostavna naloga. Kakšne pa so razlike med francoskim in slovenskim prvenstvom?
"Malo Slovencev jih pozna do podrobnosti. Nogometa ne predstavljata le dve ekipi in vmes sodnik, ampak še marsikaj drugega. To je treba razumeti. Lige se razlikujejo tako v velikih stvareh kot tudi podrobnostih, ki sestavljajo velik mozaik. Na koncu gledamo le tekmo. Pač, eden brcne žoge, drugi da gol … Do tega pa nas vodi pomembna zgodba, zelo različna," je spomnil na dogodke iz leta 2007, ko je prispel v Cottbus s prepričanjem, da je v Sloveniji nabral dovolj znanja, a se nato hitro prepričal, kako se je motil.
Ko si je Energie zagotovil obstanek, se je znašel na rokah varovancev.
Vedel je dovolj le za slovenske razmere, v novem svetu pa spoznal, da potrebuje za vodenje kluba v nemški bundesligi marsikaj več. "To je bil ogromen preskok glede na Slovenijo," priznava 66-letni strokovnjak iz Šmartnega ob Paki.
Kako bi opisal Elsnerja kot trenerja?
"Prepozna se nogometni pedigre, ki ga je nasledil, pridobil v družini. Na igrišču je bil znan kot velik borec, pri trenerju pa je ključna zadeva znanje. Glede na njegovo izobrazbo ima velike možnosti za uspeh. Znanje francoskega jezika mu bo v veliko pomoč. Njegov oče je igral v Franciji, zdaj pa se bo moral dokazovati sam."
Kdaj bo Slovenija dočakala tretjega? Prašnikar ni optimist.
Pred desetletjem Prašnikar, danes Elsner. Kdaj bo Slovenija dočakala tretjega trenerja na delu v enem izmed klubov iz petih najmočnejših lig? Po zaslugi Elsnerja ne bo treba ponovno čakati na novega junaka deset let.
Prašnikar se je moral kot trener Energieja navaditi na medijski pomp.
"Nisem prepričan. Globalni svet je zelo krut. Slovenska liga ne daje velike kredibilnosti v takih bojih. Vse vodstvene strukture v klubih gredo v tveganje in odgovarjajo za svoje odločitve. Ni osnov. Če ne bi šel po svoji poti, bi težko prišel do take situacije," Prašnikar ni najbolj prepričan, da bo prihod Elsnerja k Amiensu pomagal drugim slovenskim strategom do sklepanj podobno odmevnih poslov.
Pozitivna luč v nemškem nogometu
Lara Prašnikar se dokazuje v Nemčiji.
Še vedno rad zahaja v Cottbus, kjer ima veliko prijateljev. V Nemčijo ga pot pogosto ponese že zaradi hčerke Lare Prašnikar, ene najboljših slovenskih nogometašic, ki se dokazuje v močnem nemškem prvenstvu (Turbine Potsdam). Na tribunah je pogosto opažen, kar mu godi, saj je to priznanje za delo na klopi takratnega bundesligaša, ki danes nastopa šele v četrti ligi.
"Ljudje me na tekmah ženskega prvenstva prepoznavajo. Delo pri Energieju mi bo ostalo vedno v pozitivnem spominu. Nismo bili kar tako uvrščeni med tri največje športne dosežke leta v Nemčiji. Nihče ni od nas pričakoval takšnih rezultatov, presenečenj. Ne le obstanka. Bili smo pozitivna luč v nemškem nogometu."
Prašnikar se je tresel, Merklova še bolj
V spominu so mu ostale tudi klubske prigode z Angelo Merkel, gorečo podpornico kluba. "Kakor sem se tresel sam ob klopi, se je ona na tribunah tresla še bolj," ne bo nikoli pozabil številnih srečanj z zdajšnjo nemško predsednico vlade, s katero si je na delu v Cottbusu privoščil dolgo kosilo. "Imela sva lep, sproščen pogovor, v katerem je večkrat izrazila zelo pozitivno mnenje o Sloveniji," nam je zaupal večkratni slovenski selektor.
Angela Merkel je bila razglašena za častno članico Energieja.
Morda bo v kratkem bližnjega srečanja z visokim politikom deležen tudi Elsner. Francoski predsednik Emmanuel Macron prihaja namreč prav iz Amiensa, a je tudi res, da je francoskim medijem večkrat pojasnil, da je goreč privrženec Marseilla. Vanj se je zaljubil kot 16-letni deček, ko je spremljal pohod Olympiqua na evropski prestol. Pisalo se je leto 1993.
To je bilo obdobje, ko je Amiens taval med drugo in tretjo francosko ligo. V zadnjih sezonah je drugače. Ujel je stik z najboljšimi, zdaj pa si želi še tretjič zapored izbojevati obstanek med najboljšimi. Če bo šel Elsner po stopinjah Prašnikarja, bo cilj tudi uresničen.
1