Ponos severa Italije zapira oči

Parma, ki je pred desetletjem in pol igrala pomembno vlogo v italijanskem in tudi evropskem nogometu, preživlja najtežje dneve v več kot stoletni klubski zgodovini.

Pet predsednikov v enem letu

Težave so, tako kot vedno, finančne narave. Klub, ki je še pred kratkim sodeloval s slovenskim prvoligašem Gorico, je vrh vseh lastniških malverzacij, ki jih že leta in leta spremljamo v italijanskem nogometu. Večinoma si italijanski klubi nogometaše delijo, menjavajo in kdo ve, kaj vse še, veliko na to temo lahko pove marsikateri Slovenec, tudi reprezentant, pri Parmi je za nogomet na Apeninskem polotoku značilno poslovanje vrhunec doseglo na vrhu klubske strukture.

Kar štirje predsedniki so se na čelu Parme zvrstili v preteklem letu, v leto 2015 je krenila s petim. Z Giampetrom Manentijem. Ta je klub pred mesecem dni kupil za simbolično ceno, malce za tem, ko je pogodbo zaradi zaostalih obveznosti prekinil največji zvezdnik kluba Antonio Cassano. Odštel je en evro, prevzel vse dolgove in napovedal boljše čase.

Prazne obljube iz dneva v dan

"Opravili smo že ogromno dela. Vedeli smo, kam prihajamo. Vedeli smo, kaj nas čaka. Poskušali bomo pripraviti čudež," je sporočil 14. februarja, dva dni pred rokom, ki so ga postavili delojemalci pri Parmi, v prvi vrsti nogometaši, ki v tej sezoni niso prejeli niti ene plače.

To se seveda zgodilo. V nedeljo, 15. februarja, je Parma še odigrala prvenstveno tekmo in v gosteh pri drugouvrščeni Romi presenetljivo remizirala z 0:0, a dan za tem dobrih novic, ki jih je obljubil predsednik, ni bilo. "Devetdeset odstotkov možnosti je, da bodo vse obveznosti plačane že danes," je takrat sporočil Manenti, a denarja ni bilo. Kljub temu je žarek upanja ostal. Predvsem po zaslugi nogometašev.

Ker jim ni bilo vseeno, so še malo počakali

"Ker nam ni vseeno za klub, smo se odločili, da bomo počakali še nekaj časa. Verjamemo predsedniku, ki obljublja, da bo denar prišel kmalu," je javnosti sporočil kapetan Parme, izkušeni Alessandro Lucarelli, ki je v klubu že sedmo leto. Istega dne je njegov nadrejeni v javnost poslal novo obljubo.

"Vse bo urejeno v ponedeljek," je v sredo, 18. februarja, povedal Manenti in v opravičilo dejal, da denarja ni predvsem zaradi vseh administrativnih obveznosti, ki so potrebne za tako velike finančne transakcije.

Dva dni pozneje je v imenu nogometašev pred javnost spet stopil razočarani Lucarelli. "Počasi izgubljamo potrpljenje. Obljub je ogromno, denarja pa ni. Včeraj smo se spet pogovarjali s predsednikom, ki je rekel, da denar je, a imajo v klubu težave s tem, kako ga spraviti na naše osebne račune," je zgodbo, ki se je vse bolj zapletala, v petek, 20. februarja, predstavil 37-letni nogometaš z dolgoletnimi izkušnjami igranja v prvi italijanski ligi.

Protestiralo je tudi več kot tisoč navijačev

Medtem je bila vse bolj pod vprašajem nedeljska prvenstvena tekma proti Udineseju pred domačimi navijači. Zato, ker pri Parmi ni bilo dovolj denarja niti za to, da bi jo sploh organizirali.

Tekme potem res ni bilo, denarja dan za tem prav tako ne in navijačem je prekipelo. Več kot tisoč navijačev Parme se je v ponedeljek, 23. februarja, zbralo pred štadionom ter protestiralo proti zdajšnjemu in prejšnjemu vodstvu kluba. "Tukaj ni prostora za lopove!" so vzklikali in se potem sprehodili tudi po središču mesta. Z njimi je bil tudi župan Parme. "Marsikaj pri tem, kar se dogaja z zdajšnjim vodstvom, mi ni všeč. Parma potrebuje prave lastnike z vizijo. Ljudje, ki so tukaj zdaj, to prav gotovo niso," je bil jasen Federico Pizzarotti.

Deset evrov za bencin je imel v žepu

Medtem so se pojavile govorice, da je predsednik Manenti izpraznil klubski račun in se v Parmo ne bo več vračal, a glavni akter zgodbe jih je kmalu zanikal. "Ne bom odšel. Do zadnjega se bom boril, da rešimo klub," je povedal 46-letni poslovnež in zagotovil, da bodo nogometaši Parme v naslednjem prvenstvenem krogu stopili na igrišče.

"V nedeljo bomo igrali. V Genovo bomo zagotovo potovali. Deset evrov za bencin, ki ga potrebujemo za pot, imam v žepu," je bil Manenti v položaju, v kakršnem je klub, povsem po nepotrebnem ciničen v četrtek, 26. februarja. Tri dni pred načrtovano novo prvenstveno tekmo, gostovanjem pri Genoi. In hkrati obljubil, da se bo dan za tem sestal z županom Pizzarottijem.

Predsednik pa še kar vztraja

Sestanka ni bilo, tekme v Genovi, ki bi morala biti odigrana na prvi marčevski dan, prav tako ne, a Manenti se še kar ni vdal. "Denar bo prišel ta teden. Ne dvomite o tem!" je sporočil ta ponedeljek, a zdaj ga ne jemlje resno prav nihče več. "Dvomim, da ima v žepu sploh kakšen evro," ga je še enkrat okrcal župan Pizzarotti, z njim se Manentiju tako ali tako ni uspelo sestati, vse glasnejša je tudi italijanska nogometna javnost. Ta je prepričana, da so ljudje, ki so bili v klubu v zadnjih letih, delali zgolj za lasten interes in javnosti vseskozi skušali megliti vid. V nedogled ni šlo, a žal je zdaj verjetno že prepozno. Obubožana Parma, njen padec se je začel po letu 2003, ko je v velike težave zapadel živilski gigant Parmalat, do takrat glavni sponzor kluba, je na tleh in tik pred tem, da zapre oči.

Več kot 400 prestopov v manj kot eni sezoni

Da v tem klubu marsikaj smrdi, potrjuje tudi podatek o prestopih, v katere je bil vpleten v zadnjem času. Kupčevanje Parme z nogometaši je tako pestro, kot je živahen promet na frankfurtskem letališču. Samo v tej sezoni je po podatkih Transfermarkta v obeh smereh prek Parme šlo več kot 400 nogometašev, med njimi tudi trije slovenski (Matija Širok, Amedej Vetrih in Uroš Celcer), kar je skoraj neverjeten podatek.

V čigavo korist, je težko pojasniti. Kaj vse se je dogajalo, prav tako. To so podatki, s katerimi bi se morala pozabavati predvsem italijanska finančna policija. Ne bi bili presenečeni, če bi našla nepravilnosti. Prej nasprotno. S klubom pa je nekaj časa sodelovala tudi Gorica.