Novi časi za kratkolasega Nejca Pečnika

Čeprav je od kluba prejel zeleno luč za nekajdnevni oddih, je za božične praznike v družbi dekleta in sestre raje ostal na otoku Madeira. ''Ne bi se izplačalo, saj bi mi pot vzela preveč časa. V Slovenijo se bom najverjetneje vrnil šele ob prvih pripravah reprezentance v prihodnjem letu,'' je priznal Nejc Pečnik, ki v teh dneh ni najbolj zadovoljen z vremenom na očarljivem kotičku sredi Atlantskega oceana.

Resda se v zraku bohoti mikavnih 20 stopinj, a so občutki zaradi neprestanega dežja vseeno nelagodni. Slovenski junak na nepozabnem gostovanju v Moskvi si je zadal cilj, da bo med prazniki kar najbolje napolnil baterije za prihajajoči ciklus. Poimenoval ga je kar ''peklenski''. ''V prvenstvu nam gre zaenkrat odlično. Smo četrti, tako da se nam nasmiha mesto v Evropi. Glede na to, kakšno ekipo imamo, je to tudi realen cilj. Januarja bomo videli, kam spadamo. Tretjega januarja, ravno na moj rojstni dan, bomo v pokalu gostovali pri Benfici v Lizboni, nato pa nas v prvenstvu čakajo Braga, Sporting in Porto. Sami najboljši.''

Med pristajanjem miži

S klubskim statusom je prezadovoljen. Igra na vseh tekmah, redko katero manj kot 90 minut. ''Rad bi odigral še polovico leta v takšnem ritmu, po svetovnem prvenstvu pa odšel v večji klub. Nacional ni to, kar bi rad v svoji karieri dosegel. Je neka stopnička, a imam višje cilje,'' je odkrito o ambicijah spregovoril 22-letni Korošec. Glede Madeire ga najbolj motijo neprestana letalska potovanja, saj porabi za vsako gostovanje na celinskem delu Portugalske zajeten kup časa in živcev. ''Zoprno je. Ravno z Milenkom Ačimovičem sva se pogovarjala, kako je letalo z Dunajčani pri nas pristajalo v zelo slabem vremenu. Včasih resnično zaradi tega ne moreš pristati, ampak iti na drugi otok, oddaljen 10 kilometrov. Ko pristajam na Madeiri, najraje mižim. Najbolj zanimiv lik je naš kapetan. Osem let že igra za Nacional, čeprav se zelo boji potovanj z letali. Vedno znova se sprašujem, zakaj se je potem odločil ravno za ta klub, a ne najdem odgovora ...''

Dolgi lasje le še preteklost

Na Sportalu smo se pred nekaj dnevi sprehodili skozi osebne statistike nogometašev vseh udeleženk svetovnega prvenstva 2010 in ugotovili, da je bil nekdanji napadalec Dravograda, Sparte in Celja drugi najbolj učinkovit na svetu. Takoj za Angležem Jermainom Defoejem. Da so iz izbora izpadli naključni ''srečneži'', je poskrbelo merilo, da je moral upoštevanja vreden kandidat nastopiti vsaj na polovici vseh kvalifikacijskih tekem. ''To je res zanimiva stvar. Komaj čakam na svetovno prvenstvo, kaj naj drugega povem ...,'' je omenil strelec dveh izjemno pomembnih zadetkov, za potrditev ''zlate'' zmage v Bratislavi in ''diamantno'' pomembnega častnega gola v Moskvi. V mesec december je vstopil s spremembo, ki je ni težko zgrešiti. Dolgoletni zaščitni znak, dolgi lasje, so le še preteklost. Na zadnji tekmi lige Europa, ko je gostoval pri Ačimovičevi Austrii, se je že predstavil z novo podobo. Je moral izpolniti dolžnost po kakšni izmed sklenjenih stav? ''Ne. To je zakrivil dogovor z Aleksandrom Šeligo. O tem sva se na reprezentančnih pripravah že pogovarjala, po Bratislavi pa sva si dejala, da se sam enkrat za spremembo postrižem na kratko, on pa si pusti dolge lase, tako kot jih je že nekoč imel pri praški Slavii. Dala sva si roke, sam se dogovora držim, Aleksander se, kakor vidim, zaenkrat tudi,'' je pojasnil.

Nekdanji vratar Celjanov je konec minulega tedna na treningu doživel rahel pretres možganov, zaradi katerega je izpustil vse nastope do konca leta. Zdaj je že bolje, kar je priznal tudi Nejcu, s katerim sta skoraj v vsakodnevnem stiku.

Njegov soigralec Alžirec

Mlajši izmed bratov Pečnik (tudi starejši Andrej se bolj nagiba k daljšim lasem) kani ohraniti novo ''modno'' pridobitev vsaj do svetovnega prvenstva v JAR. ''Bolj je praktično, nič več me ne moti pri tuširanju, tudi prehlada ne morem dobiti več kar tako. Si bom pa vseeno kmalu znova pustil dolge lase, saj sem sebe veliko bolj navajen tako.'' S kratkimi lasmi bo dočakal tudi morebiten spopad s klubskim soigralcem Rafikom Hallichejem. Z alžirskim branilcem sta se o možnosti, da bi se srečala na jugu Afrike, hecala že jeseni. ''Ko smo ravno po evropski tekmi vstopali na letalo iz Bremna, sva oba izvedela, da je žreb združil Slovenijo in Alžirijo. Pogledala sva se in nasmejala. Še davno pred koncem kvalifikacij, ko je Alžirija v svoji skupini kazalo veliko bolje kot nam, sva se nekako prepričevala, da bova oba zaigrala na SP. In res. O njem lahko povem le najboljše. Malce le skrbi, ker je dober srednji branilec, a sem prepričan, da bomo le izkoristili njegove slabosti. Vem, katere so. Za prvo tekmo na SP se moramo res potruditi, saj si moramo priigrati dobro izhodišče.'' Njegova največja novoletna želja je, da ostane do reprezentančnega zbora zdrav.

Potem bo veliko lažje uresničiti visoke cilje, ki si jih je postavil tako v državnem dresu kot tudi klubu. Z Nacionalom v Evropo, s Slovenijo med svetovno elito. Odličen izkupiček za 22-letnega napadalca, ki je moral ob selitvi iz Celja na oddaljena portugalska tla ''požreti'' marsikatero pikro pripombo.