Čeferinov tekmec je že osvojil Evropo

Michael van Praag je 68-letni Amsterdamčan. Kandidaturo za novega predsednika Uefe je potrdil prvi, že v začetku maja. "Uefa potrebuje nekoga, ki gradi mostove. Izkušnje in znanje, ki ga imam, želim izkoristiti za to, da nogometu prinesem nekaj dobrega," je dejal takrat ter dodal, da želi Uefi predsednikovati le dve leti in pol. Do konca mandata prejšnjega predsednika Michela Platinija.

Z Ajaxom si je pokoril Evropo

Njegov oče je bil dolgoletni predsednik Ajaxa. Pozneje se je z omenjeno izkušnjo lahko pohvalil tudi sam. Foto: Reuters Možakar, ki obožuje glasbo (igra bobne in klavir), ima dolgoletne izkušnje z delom v nogometu. Še najmanj jih ima v vlogi igralca, nogomet je igral le na amaterski ravni. Malo več jih je zbral v vlogi nogometnega sodnika, največ pa zagotovo v funkcionarskih vodah.

Imel se je od koga učiti. Njegov oče Jaap van Praag je bil predsednik Ajaxa med letoma 1964 in 1978, ko je ta kultni klub iz Amsterdama preživljal najplodnejša leta bogate zgodovine in bil trikrat evropski prvak.

Michael je šel po njegovih stopinjah ter na čelu Ajaxa sedel med letoma 1989 in 2003. Klub je pod njegovim vodstvom osvojil zadnjega izmed štirih evropskih naslovov, ko je leta 1995 v finalu na Dunaju za zmago nad Milanom zadel takrat 18-letni Patrick Kluivert.

Leta 2009 je kot posebni odposlanec Uefe obiskal Slovenijo ter čestital novemu predsedniku NZS Ivanu Simiču (levo) in častnemu predsedniku Rudiju Zavrlu (v sredini). Foto: Vid Ponikvar

Leta 2008, po smrti takratnega predsednika Jea Sprengersa, je postal predsednik Nogometne zveze Nizozemske (KNVB). Od lanskega leta je eden izmed petih podpredsednikov Uefe. Lani je napovedal tudi kandidaturo za položaj predsednika Mednarodne nogometne zveze (Fifa), a od nje odstopil nekaj dni pred volitvami. Na teh je zmagal Švicar Joseph Blatter, čigar velik kritik je tudi Nizozemec, ki si zdaj, ko se poteguje za najpomembnejši položaj v evropskem nogometu, ni premislil. V boju za tega se bo po robu postavil Aleksandru Čeferinu.

Nov format lige prvakov po okusu najmočnejših lig

Avgusta je sodeloval pri pogajanjih z zvezo najmočnejših klubov ECA. Foto: Reuters V občutljivem obdobju Uefe, ki po suspenzu Platinija čaka na novega predsednika, pa tudi generalnega sekretarja, je skupaj s Portugalcem Fernandom Gomezom in Angležem Davidom Gillom zastopal barve Uefe na pomembnem avgustovskem sestanku z zvezo najmočnejših evropskih klubov (ECA).

Evropska krovna zveza je bila popustljiva, tako da bodo štiri najmočnejše nogometne lige na svetu (angleška, italijanska, nemška in španska) v sezoni 2018/19 lahko zaigrale s štirimi udeleženci. Zaradi tega se je znižala kvota mest, namenjenih prvakom manjših držav, med katere spada tudi Slovenija.

Čeferin, ki ni mogel sodelovati na pogajanjih, je izrazil delno nezadovoljstvo, saj se bo povečal razkorak med najbogatejšimi in manj premožnimi nogometnimi klubi v Evropi. Ni mu všeč, da imajo prvaki manjših držav manjše možnosti za preboj med elito (namesto petih so na voljo le še tri vstopnice), je pa pomirjen, da ne bo ustanovljena superliga, s katero so grozili največji evropski klubi.

Sestanek je potekal nekaj mesecev pred volitvami v Atenah. Zveza ECA, ki je zrasla na temeljih predhodnice G-14, v kateri so bili zbrani evropski klubski velikani, je izkoristila obdobje, ko Uefa čaka na novega predsednika. Nezadovoljstvo je pokazala tudi zveza EPFL, ki vključuje 24 nacionalnih prvenstev v Evropi. Razočarana je, da je bil dogovor sklenjen brez njene vednosti in podpore. Svoje zahteve bodo naslovili na novega predsednika. Možnosti sta le dve, ali bo to Čeferin ali pa van Praag, ki dobro ve, kje je sedež njihove zveze. EPFL namreč domuje v Amsterdamu.

Prvič sta si segla v roke leta 2011

Z odvetnikom iz Grosupljega se je na Gorenjskem družil leta 2011. Foto: Vid Ponikvar Svet je majhen. To dobro vesta tudi kandidata za predsedniški položaj Uefe. Ko je Čeferin 17. februarja 2011 postal novi predsednik NZS in vstopil v nogometni svet, mu je v imenu Uefe čestital prav Nizozemec.

Prispel je na Brdo pri Kranju in kot član izvršnega odbora Uefe segel v roke odvetniku iz Grosupljega. Takrat si zagotovo ni mislil, da je čestital osebi, ki bi mu lahko pet let pozneje preprečila uresničitev gorečega cilja postati predsednik Uefe. Dogodki so se razpletli drugače.

Čeferin je v petih letih v očeh stanovskih kolegov pridobil veljavo in zaupanje. O tem priča močna podpora med članicami evropske nogometne družine, s katero se lahko pohvali pred volitvami v Atenah.

Van Praag se leta 2011 ni prvič mudil na sončni strani Alp. Dve leti pred tem je na skupščini NZS čestital novoizvoljenemu predsedniku NZS Ivanu Simiču, nato pa zaploskal še predhodniku Rudiju Zavrlu, ki je prejel naziv častnega predsednika slovenske krovne zveze.

"Takrat je bil kot član izvršnega odbora Uefe odgovoren za pokrivanje NZS. Vsak član izvršnega odbora Uefe je odgovoren za določeno nacionalno zvezo. Za Slovenijo je bil tako pred leti tudi Platini, ko še ni postal predsednik. Van Praag je tako pogosto prihajal k nam na skupščine NZS," nam je pojasnil Zavrl, ki je slovenski nogometni družini predsedoval (vključno z obdobjem v Jugoslaviji) več kot 20 let.

Za Zavrla je zadeva bolj ali manj jasna

Kakšen vtis je nanj naredi Nizozemec, ki je od njega starejši dve leti? "Je kandidat, ki ima dobre kompetence. Bil je predsednik Ajaxa, še vedno je predsednik nizozemske nogometne zveze, vseeno pa mislim, da je zadeva bolj ali manj jasna. Čeferin bo dobil večino glasov, van Praag pa izgubil," je opozoril, da nizozemski kandidat nima resnejših možnosti, saj Čeferina podpirajo tudi tako vplivne in velike države, kot so Francija, Italija, Nemčija in Rusija.

Kdo bo novi predsednik Uefe? Odločitev bo padla v sredo v Atenah. Foto: Vid Ponikvar  

Van Praag si je do danes pridobil javno podporo le treh članic. Zanj naj bi v Atenah glasovale Nizozemska, Anglija in Belgija. "Ima izkušnje in znanje, ki je potrebno za vodenje Uefe. Lahko mu zaupamo. Spada med zaželene nogometne funkcionarje," ga je pohvalil predsednik belgijske nogometne zveze Francois De Keersmaecker, ko je v četrtek potrdil, da bo Belgija v Atenah glasovala za soseda.