Mandarić za Olimpijo, kar je (bil) Zahović za Maribor

Razburljive sezone 2015/16, najbolj odmevne in dinamične v tem stoletju, je konec. Naslov državnega prvaka se je iz mesta ob Dravi preselil v Ljubljano, Olimpiji pa je pripadla nova vloga, povezana s štartnim izhodiščem. Njeni nogometaši ne bodo več izzivalci in lovci, ampak uradni branilci naslova. Mariborčanov takšen pritisk ni strl. Skoraj nikoli. Po petih uspešnih letih pa se je zalomilo tudi njim, zato bodo v prihodnji sezoni motivirani kot le redkokdaj. Želeli bodo dokazati, da je Ljubljančanom veliki met uspel zaradi spleta naključij in trenutnih slabosti, s katerimi so Mariborčani obdarovali večne tekmece. Želeli bodo tudi dokazati, da se takšne Olimpije nikakor ne bojijo.

Čeprav je vzklilo seme dvoma, da bi lahko naslov zeleno-belih na novo razporedil moči na slovenskem nogometnem zemljevidu, se privrženci vijoličastih tolažijo z mislijo, da je včasih treba stopiti korak nazaj, da potem narediš dva naprej. Zavedajo se, da so zmaji ujetniki dobre volje in poslovnih idej predsednika Milana Mandarića. Imajo prav, saj bi lahko njegov odhod pahnil klub v negotovost, na katero imajo navijači Olimpije (tako starejše kot novejše) še svež spomin. Bogati ameriški poslovnež s srbskimi koreninami je na njihovo srečo za zdaj stoodstotno v ljubljanskem projektu. Olimpijo želi spraviti še na višjo raven, vnema, s katero 77-letni predsednik sprejema nove odločitve, pa ne ustreza štajerskim zagovornikom teorije o zeleno-beli muhi enodnevnici.

V Sloveniji so mu pod noge metali razna polena

Navijači zmajev so v zadnjih dneh rajali in nazdravljali zeleno-belim junakom, v delovni teden pa vstopili z alkoholnim glavobolom, a tudi ponosnim nasmeškom. Ljubljana ima po 21 letih prvaka, greje pa jo že nov val optimizma, ki ga je sprožil predsednik Olimpije, saj je javno razkril namero, da klub dolgoročno ugnezdi na slovenskem vrhu. Če je bil prihod Mandarića, tudi zaradi nedorečenosti pri nekdanjem sodelovanju s Koprom, v Ljubljano pričakan z veliko dvoma in govoric o srbskih igricah o hitrem zaslužku, je slabo leto pozneje drugače. Zdaj bi mu radi vsi čestitali, hkrati pa ga rotijo, naj ne odide proč.

Tako so ga vzljubili, da bi zanj dali tudi roko v ogenj. Po vseh polenih, ki so mu jih v Sloveniji metali pod noge, je ostal gospod, mirno zavihal rokave in odpravljal nepričakovane težave. Ni jih bilo malo, udarce je doživljal z vseh strani. Spori s športnim direktorjem, ki so se končali s stiskom roke in koncem sodelovanja, rasistična afera Marka Nikolića, ki je odmevala tudi v tujini, odhod poslovnega direktorja, iskanje novih trenerjev, ki se je večkrat zavleklo, zlasti po odhodu Marijana Pušnika, pričakovan zimski odhod najbolj vročega igralca Andraža Šporarja in nepričakovano, a vsaj v klubski blagajni zajetno slovo Ezekiela Hentyja, administrativen podpis predaje v primeru Danka Lazovića, povečana skrb za zagotovitev boljših delovnih razmer za mlajše selekcije, premajhno število klubskih delavcev, potrebnih za boljšo logistiko, nesrečen poraz v epskem večnem derbiju v Stožicah, zgodba o ponujeni nagradi celjskemu klubu za mariborski skalp, ki se je znašla na naslovnicah ravno na dan srečanja v knežjem mestu ... Imel je dobre živce, da je zdržal vse napade in s pomočjo Sebastjana Cimirotića, še ene mojstrske populistične poteze, s katero si je zagotovil neizmerno priljubljenost v Ljubljani, pripeljal klub do velikega uspeha.

Ne le Olimpija, tudi Leicester City    

To je bilo njegovo leto. Na Otoku je pred finančnim propadom rešil tri klube in jih pozneje v dobrem stanju prodal drugim. Eden izmed njih, Leicester City, je postal senzacionalni prvak Anglije, drugi, Sheffield Wednesday, ki bo prihodnje leto praznoval 150-letnico obstoja, pa je na dobri poti za uvrstitev v premier league. V soboto, 28. maja, se bo za zadnje mesto med angleško elito na Wembleyju udaril s Hull Cityjem. Ravno na dan, ko se bosta v Milanu za evropsko krono pomerila Atletico in Real. Na delu bo tudi slovenski vratar Jan Oblak, še kako vesel, da je njegov najljubši slovenski klub, za katerega je nekoč branil kot najstnik, uresničil sanje.

Nogometna Ljubljana, ki je nekdaj ploskala mlademu zmaju Oblaku, se je v primerjavi s sezono 2009/10 prebudila. Premik je očiten. Mesto je preplavila pozitivna energija, ki bi jo bilo greh po nepotrebnem zapraviti. Mandarić jo želi izkoristiti za nove podvige, povezane zlasti z Evropo. "Videlo se je, da je Ljubljani mar za nogomet in da je pogrešala kakovosten nogomet. To, kar smo v soboto doživeli v Stožicah, je nekaj neverjetnega. Vsak gledalec je imel na sebi nekaj zelenega. Navijanje je bilo primerljivo samo še s kakšnimi turškimi prvoligaši. Šele v soboto sem videl, kaj nam je uspelo," je kapetan Darijan Matić opisal pojav, ki je ob koncu sezone spominjal na izmišljene prizore. Preostala Slovenija se je lahko le čudila, kako je sploh mogoče, da ima Olimpija, ki jo je še pred kratkim na domačih tekmah spremljalo le nekaj sto gledalcev, kar naenkrat toliko občinstva.

A to je Ljubljana. Ima svoje zakonitosti. Je največje slovensko mesto, v njej živi največ prebivalcev, ki pa marsikatero odločitev o odhodu na športne dogodke pogojujejo s tekmovalno pomembnostjo. Če so rezultati vrhunski in je v igri naslov ali še kaj več v Evropi, je evforija zagotovljena. Tako je bilo svoj čas pri košarkarjih in hokejistih Olimpije, zdaj se je spektakel preselil v Stožice, Maribor pa dobil še kako resnega tekmeca.

Nenavadna pomembnost enakih začetnic

Pomembno vlogo pri tem je imel Milan Mandarić. MM Olimpije. Naključje ali ne, če hočeš biti v tem tisočletju vladar slovenskega nogometa, se morata tvoja ime in priimek začeti z isto črko. Maribor je po prihodu Zlatka Zahovića (ZZ) zacvetel ter ohranil sloves kovnice lovorik in evropskih podvigov. Trend lahko nadaljuje v sredo, ko se bodo vijolice s Celjem potegovale za pokalni naslov.

Pred zlatim obdobjem Zahovićevega Maribora so naslove večkrat osvojile Gorica in Domžale. Vodila sta jih Pavel Pinni (PP) in Slaviša Stojanović (SS). Zdaj je očitno nastopilo obdobje, v katerem ima glavno besedo MM. Dovolj velik razlog, da lahko navijači Olimpije ostanejo mirni, saj z ljubljanskim klubom še ni rekel zadnje. Želi še več. Če bo Maribor sprejel izziv, se v sezoni 2016/17 Prve lige Telekom Slovenije obeta prvovrstna zabava.