Jasmin Handanovič: dokončna uveljavitev v Italiji

Leto je začel pri Mantovi, pri kateri je bil zacementiran v prvi postavi. A kljub dobrim predstavam visokoraslega Ljubljančana je njegov zdaj že nekdanji klub ob koncu sezone pristal pri dnu lestvice in se moral posloviti od druge italijanske lige. Jasmin Handanovič je seveda preveč kakovosten vratar, da bi se zadovoljil z igranjem v tretji ligi, zato si je hitro našel novega delodajalca. Brez odškodnine je prestopil v klub, za katerega so v preteklosti že igrali nekateri Slovenci, Empoli. Zanimivo, to je klub, proti kateremu je v letu 2010 na eni tekmi prejel največ golov. Marca, ko je bil še član Mantove, je moral namreč v mrežo po žogo na tekmi proti Empoliju kar štirikrat. A to stroke slednjega vseeno ni zmotilo in poleti so se odločili, da ga zvabijo k sebi. V novo sezono je z novimi soigralci krenil odlično in bil po 15 odigranih tekmah edini neporaženi klub v ligi ter napovedal boj za prvo ligo. A nato je sledila čudna, nerazumljiva serija, ki je doživela potrdilo v soboto. Kar petkrat zapored do Handanovič in soigralci izgubili ter poskrbeli, da na božično novoletne praznike ne odhajajo z nasmeški na obrazih.

V reprezentanci, v kateri je rezerva svojemu mlajšemu bratrancu in nesporni slovenski številki ena Samirju – zanimivo, prav Jasmin, ki je bil Samirju v otroških letih vzornik, je zaslužen, da se je slednji odločil za vratarski poklic -, je v letu 2010 zbral le en nastop. Njegov bratranec pač ni imel težav s poškodbami in kartoni. Dobil je priložnost na zadnji prijateljski tekmi v letošnjem letu proti Gruziji v Kopru. In tekme zagotovo ne pomni po dobrem, čeprav je sam najmanj kriv. V igro je namreč prišel v 53. minuti pri vodstvu Slovenije z 1:0 in nato v vsega dveh minutah prejel dva gola. V klubu je v letu 2010 zbral 36 prvenstvenih nastopov in prejel 41 golov. V pokalu je bil na eni tekmi, ki jo je odigral, premagan enkrat. Zanimivo, na eni izmed prvenstvenih tekem Mantove pa si je zabil celo avtogol. Skupaj je torej v vseh tekmovanjih v dresu Mantove, Empolija in Slovenije na 38 tekmah prejel 44 golov. Najbolj pomembno pa je predvsem to, da je redno branil. Lahko zapišemo, da se je dokončno uveljavil na italijanskih nogometnih zelenicah.