Starejši brat prekinil medijski molk, mlajši ne skriva sreče

Slovenski nogomet je v kratki reprezentančni zgodovini v državnih dresih občudoval več bratskih tandemov. Slovenske barve sta zastopala Saša in Damjan Gajser, nato tudi Andrej in Nejc Pečnik, a se omenjeni bratje niso mogli nikoli pohvaliti s tem, da bi združili moči na igrišču. To je uspelo šele Pirančanoma Andražu in Aljažu Struni, ki sta 5. junija 2016, ko ju je Srečko Katanec uvrstil skupaj v začetno postavo na prijateljski tekmi s Turčijo (0:1), spisala novo poglavje v zgodovini slovenskega nogometa.

Brata Struna sta se prvič v začetni enajsterici znašla na začetku junija 2016. Foto: Žiga Zupan/Sportida

Po skoraj poltretjem letu sta ponovila vajo in šla še korak dlje, saj sta postala prva slovenska brata, ki sta zaigrala skupaj na mednarodni tekmi, ki je štela za točke! S tem sta postavila nov mejnik. S Slovenijo sta remizirala proti Norveški (1:1), danes pa ju čaka gostovanje v Sofiji, po katerem bo Slovenija v ligi narodov padla v najnižjo ligo D in sklenila stresno, rezultatsko nič kaj uspešno reprezentančno leto.

Benedejčič zamenjavo za Jokića našel na Cipru

Andraž Struna je še lani igral v ZDA, letos pa se dokazuje na Cipru. Tam igra na položaju desnega bočnega branilca, a se dobro znajde tudi na levi strani. Foto: Urban Urbanc/Sportida Ko je izkušeni Andraž pred leti marljivo nabiral nastope v državnem dresu, do tekme z Norveško jih je zbral kar 25, se je skrivnostno zavil v medijski molk. Tega naj ne bi storil zaradi tega, ker bi gojil zamere do sedme sile, ampak zaradi ugotovitve, da se na drugi strani mikrofona ne počuti sproščenega. Tako je bilo pred leti.

Po 5. juniju 2016, ko se je z bratom na tekmi s Turčijo v Stožicah vpisal v zgodovino, ni več oblekel državnega dresa. Klubsko srečo je vmes iskal na Škotskem in v ZDA, letos pa je sprejel ponudbo Anorthosisa in se preselil na Ciper. Njegove dobre predstave niso ušle Igorju Benedejčiču, ki se je znašel v težavah, saj je moral donedavni kapetan Bojan Jokić zaradi poškodbe kolena odpovedati sodelovanje v novembrski akciji. Začasni selektor se je spomnil na starejšega izmed bratov Struna, ki je v preteklosti že nadomeščal Jokića in se z desnega boka, kjer se po njegovih besedah počuti najbolje, večkrat po navodilu selektorja preselil na levo stran.

Brata ponosna drug na drugega

Proti Norveški je odigral vso tekmo, objokoval zapravljeno priložnost za zmago in nerazumljiv padec v igri po zgodnjem vodstvu, po tekmi pa se je prikazal v novi luči, saj se je družil tudi z novinarji.

Pred osmimi leti sta s Koprom proslavljala državni naslov, zdaj sta skupaj v reprezentanci. Foto: Urban Urbanc/Sportida

''Joj, ne bi se vračal na to. Res ne bi o tem,'' nam je odvrnil, ko smo ga spomnili na obdobje, v katerem se ni ustavljal pred mikrofoni. Z nasmeškom je odvrnil, da je tega konec in spregovoril o tem, kako je igrati za reprezentanco skupaj z bratom: ''Skupaj sva igrala že proti Turčiji, a se je takrat igrala prijateljska tekma. Zdaj sva igrala dvoboj lige narodov, tako da sva spet pisala zgodovino,'' ni 29-letni Primorec skrival dobre volje.

''To je krasen občutek. Razveselil sem se nastopa, tako kot moj brat. Ves teden je vladalo pozitivno vzdušje. Kdo bi rekel, da bova kdaj zaigrala skupaj za reprezentanco. Ko sva bila otroka, se o tem nisva pogovarjala. Bolj sva razmišljala o klubski prihodnosti, drug drugemu zaželela čim lepše uspehe. Ponosna sva drug na drugega,'' je odvrnil starejši izmed bratov Struna.

Aljaž sploh ni vedel, da se bo družil z bratom

Aljaž Struna si v času reprezentančne akcije deli sobo z nogometašem Parme Leom Štulcem. Foto: Vid Ponikvar Reprezentanci se je prejšnji teden pridružil tako nenadno, da je s tem presenetil celo mlajšega brata. ''Tega, da bo z nami, sploh nisem vedel. Prejšnjo nedeljo smo imeli tekmo pozno zvečer (Palermo je v derbiju druge lige nadigral Pescaro s 3:0, op. p.), potem pa me je ob 23. uri poklical Andraž in dejal, da je že v Zürichu, kjer bo prespal in nato odpotoval v Slovenijo. Bil sem začuden, saj do zadnjega nisem vedel, da se vrača v reprezentanco, a seveda tudi zelo srečen,'' nam je zaupal Aljaž, ki je od Andraža mlajši za leto dni.

Če bi izvedel prej, da prihaja njegov brat, bi morda poskrbel, da bi si z bratom na Brdu pri Kranju delila sobo, tako pa je ostala želja neizpolnjena. ''Žal ni bilo časa. Že prej sva bila domenjena s Štulcem (Leo Štulac, nogometaš Parme, op. p.), da si bova delila sobo. Nisem ga mogel pustiti samega,'' je šaljivo odvrnil branilec, ki je z veseljem združil moči z bratom. Praznik družine Struna so s prihodom na tekmo oplemenitili še starši. ''Mama in oče sta bila na tribunah zelo vesela. Vedno nas spodbujata in hodita na tekme. Tudi takrat, ko je v reprezentanci nastopal le Andraž, ali pa potem, ko sem bil v izbrani vrsti le jaz. Vedno sta prihajala,'' je gostobesedni Kiki, takšen je njegov dolgoletni vzdevek, razkril navijaško strast staršev do nogometa.

Starejši izmed bratov je edini zadetek za izbrano vrsto dosegel leta 2015 proti San Marinu. Foto: Vid Ponikvar

V reprezentanci nastopata skupaj, v klubu pa sta to nazadnje počela v Kopru, kateremu sta leta 2010 pomagala do največjega uspeha, državnega naslova. ''Mogoče bova kdaj zaigrala spet skupaj, kdo ve,'' pravi Andraž. Po velikem uspehu s kanarčki se je preselil na vzhod, dolgo časa igral v Grčiji, Aljaž pa se je odpravil v drugo smer Evrope, k sosedom iz Italije.

Razume "nesojenega trenerja" Igorja Bišćana

Igor Bišćan je prejšnji mesec zavrnil ponudbo Anorthosisa in se preselil na Reko. Foto: Vid Ponikvar Andraž trenutno igra na Cipru pri tamkajšnjem velikanu Anorthosisu. ''Zelo sem zadovoljen. Vse se mi je poklopilo, tukaj uživam, zato bi rad ostal.'' V klubu bi lahko zaradi tega, ker jo je Ciper v skupini lige narodov zagodel Sloveniji (2:1 in 1:1) ter bil eden izmed krivcev, da bo izbrana vrsta padla v najnižji rang tekmovanja, postal tarča zbadljivk ciprskih soigralcev. ''Možno, da se bodo pojavile zbadljivke, ko se vrnem. Za zdaj jih še ni bilo. Ciprčani nas vseeno spoštujejo. Če pa bodo kakšne, bo to nekaj običajnega v nogometu. Vse sprejemam,'' je pripravljen na vse.

Ni manjkalo veliko, pa bi ga na Cipru vodil dober znanec Prve lige Telekom Slovenije Igor Bišćan. Nekdanjega trenerja Olimpije je od podpisa pogodbe s ciprskim klubom delilo le še nekaj malenkosti, nato pa se je Zagrebčan čez noč odločil za ponudbo Rijeko, ki jo je na začetku oktobra zapustil Matjaž Kek in s tem pokvaril načrte vodstvu Anorthosisa. Zaradi tega si je Hrvat na Cipru prislužil kar nekaj negativnih medijskih zapisov, slovenski legionar pa ga po svoje razume. ''Stvari se lahko v nogometu hitro spremenijo. Bišćan se je tako odločil, a mu ne gre nič zameriti. Bil je že dogovorjen, a če se mu je ponujala možnost, da sprejme nekaj, kar si je želel še bolj, je bila to pač njegova odločitev.''

Vsakič se veliko poroča o selitvi, potem pa ni iz tega nič

Ko je igral čez veliko lužo, je bil njegov soigralec tudi sloviti Italijan Andrea Pirlo. Foto: Žiga Zupan/Sportida Zanimivo je, da si oba brata Struna služita nogometni kruh na otoku. Andraž na Cipru, Aljaž pa na Siciliji, kjer mu gre s Palermom imenitno, saj trenutno vodi v drugi italijanski ligi. ''Lepo je, a bomo videli. V prejšnji sezoni smo imeli še januarja pet točk prednosti pred tekmeci, pa na koncu nismo napredovali v serie A,'' opozarja Pirančan, za katerega po poročanju italijanskih medijev vlada veliko zanimanje, tako da bi lahko v zimskem prestopnem roku zamenjal klubsko okolje.

Kaj pa o tem pravi nogometaš sam? ''Bomo videli. Vsak prestopni rok se poroča o tem, potem pa ni nič iz tega (smeh, op. p.). Imam še pogodbo s Palermom, kaže nam dobro v drugi ligi,'' ne bi imel nič proti, če bi ostal pri rožnatih in se pridružil italijanski eliti.

Starejši brat Andraž ni nikoli igral v Italiji, še največ stika z nogometom zahodnih sosedov pa je imel v New Yorku, kjer je branil barve člana lige MLS New York City, v kateri ni manjkalo slovitih imen. Njegov trener je bil Francoz Patrick Vieira, soigralca pa Španec David Villa in Italijan Andrea Pirlo, ki je lani v ZDA tudi sklenil igralsko kariero in naredil na Slovenca ogromen vtis.

V ligi MLS se je družil z znanimi nogometnimi imeni. Foto: Reuters

''To je bila krasna izkušnja, tako iz športnega kot tudi življenjskega vidika. O igranju v ZDA imam le pozitivne izkušnje. O tem bi lahko govoril dve uri. New York sem zapustil zaradi tega, ker se mi ni uspelo dogovoriti s klubom. V ligi MLS je veliko pravil, po izteku pogodbe pa so mi ponudili možnost, da bi ostal pod drugačnimi pogoji,'' je pojasnil vzrok, zaradi katerega je lani zapustil ameriško velemesto in se vrnil v Evropo, s tem pa poskrbel, da slovenske barve v ligi MLS brani le še Antonio Mlinar Delamea (New Revolution).

Upa, da ne bodo igrali v krču

Danes čaka brata gostovanje v Sofiji, na katerem bo Slovenija lovila zgodovinsko zmago v ligi narodov. Ker so izbranci Igorja Benedejčiča v uvodnih petih nastopih zbrali le dve točki, so si s tem že zaprli vrata obstanka. ''Iskreno povedano smo že pred tekmo z Norveško vedeli, da ni več priložnosti za obstanek,'' je nekoliko presenetil z odgovorom Aljaž.

Brata Struna sta se drugič v karieri v začetni enajsterici Slovenije znašla v četrtek proti Norveški (1:1). Foto: Grega Valančič/Sportida

''Glavni namen je, da se pripravljamo na začetek kvalifikacij (marec 2019, op. p.) in poskušamo v Bolgariji odigrati čim boljšo tekmo. Upam, da ne bomo igrali v krču, ampak poskušali igrati, voditi igro. V Bolgariji nimamo česa izgubiti, lahko si le priigramo dobro popotnico za kvalifikacije,'' razmišlja obrambni steber.

Zavedajo se odgovornosti

Aljažu Struni se s Palermom nasmiha jesenski naslov v serie B. Foto: Getty Images Kaj pa meni o tem, da je Slovenija izpadla v ligo D in se bo v naslednjem ciklusu lige narodov družila z najmanj kakovostnimi in atraktivnimi evropskimi tekmeci? ''Če nisi pravi, je morda bolje, da izpadeš in greš potem lažje na evropsko prvenstvo,'' se je nasmehnil Aljaž, nato pa v resnejšem tonu nadaljeval: ''Tako se je pač zgodilo. Niso se nam poklopile stvari. Nosimo veliko odgovornost, tega se zavedamo, a v nogometu je podobno kot v življenju. Enkrat greš gor, drugič dol. Moramo ostati pozitivni,'' daje občutek, da ga padec v najnižji razred ni preveč potrl.

Upa, da bo prihodnje leto, ko se začnejo kvalifikacije za EP 2020, bolje. In da se bo takrat pogosteje družil z bratom …