Bo to res samo dvoboj?

Bo Olimpiji uspelo ubraniti naslov? Se bo Maribor po enoletni odsotnosti vrnil na slovenski nogometni prestol? Bo napeto do konca? Kdaj bo padla odločitev o prvaku? To so vprašanja, ki si jih v teh dneh zastavljajo številni nogometni navdušenci na slovenskih tleh. Skoraj nihče se ne vpraša, ali se lahko v boj za naslov vmešajo tudi Domžalčani. Morda bi se lahko.

Domžale so klub, ki deluje v veliko skromnejših okvirjih, kot to predvsem v zadnjem času počnejo v Mariboru in Ljubljani, a imajo morda celo najbolj jasno začrtano pot, po kateri hodijo. To potrjuje tudi pogled na poletno kadrovanje pred začetkom te sezone.

Imajo jasno filozofijo dela v klubskih pisarnah, na igriščih. Med člani in v mlajših selekcijah, ki so z naskokom najboljše v državi. Imajo morda najbolj nadarjenega slovenskega trenerja. Luka Elsner daje vtis, da se pripravlja na vlogo slovenskega selektorja.

Ne nazadnje, Domžale imajo tudi tradicijo. Ob sprehodu skozi klubske hodnike boste zagledali pet lovorik. Dve od teh sta za naslov državnega prvaka. Kot take bi si, ob dejstvu, da so od slovenskih klubov v Evropi v tej sezoni pokazale še največ, zaslužile malce več pozornosti, kot so je na domači sceni deležne.

Domžalčani se nad tem ne pritožujejo preveč. V miru, ki ga v Mariboru in Olimpiji nikoli niso in tudi ne bodo poznali, pridno delajo in hodijo po ravni poti. Tudi in predvsem zaradi tega bi se lahko vsi vprašali – bo prvenstveni maraton, kot ga v svetu nogometa radi poimenujejo, res samo dvoboj med Olimpijo in Mariborom?

Olimpija ima trenutno veliko težav in bo pravi obraz najverjetneje pokazala šele čez nekaj tednov, če ne celo mesecev, saj je zelo zamudila s kadrovanjem in še marsičem drugim, kar morda niti ne bi bilo narobe, če se v Ljubljani podobno ne bi dogajalo iz leta v leto. Ob podpori, ki jo imajo prvaki s tribun, pa se tako ali tako lahko vprašamo, ali si petični Ljubljančani, ki en za drugim na tribune drejo takrat, ko tako narekuje trend ljubljanskih ulic, kaj več kot to zaslužijo.

V Mariboru je drugače. Tam večjih težav z občinstvom, ki svoj klub resno, ne samo prek raznoraznih družbenih omrežij, ljubi, nikoli niso imeli. Imajo pa zato v Ljudskem vrtu težave s čim drugim. Na primer z igro, ob kateri bi občinstvo ploskalo in skakalo.

Ko so s "kontrolirano" igro, na katero prisega povratnik Darko Milanič, podobno je govoril tudi njegov zvesti sodelavec Ante Šimundža, v Evropi dosegali odmevne rezultate, je še šlo. Zdaj, ko je drugače, je že nekaj časa vse več takšnih, ki nogometašem in strokovnemu vodstvu žugajo s tribun.

Dobro, v Mariboru so se v želji po spravi z navijači, od katerih so se v prejšnji turbulentni sezoni močno oddaljili, odločili, da občinstvo na svojo stran pridobijo s srčnostjo in borbenostjo, a to ne bo dovolj. Vsaj za zvesto, a vedno zahtevno občinstvo v Ljudskem vrtu ne.

Ob vseh utežeh, s katerimi sta v novo sezono vstopila večna tekmeca, bi moral vsak dvakrat premisliti, preden govori in piše o tem, da bo lov na prvenstveno lovoriko le dvoboj. Vsaj dvakrat. Če se je v Angliji ob Manchester Unitedu, Manchester Cityju, Arsenalu, Chelseaju in Liverpoolu zgodil Leicester City …