Konec tedna je čas za dolgi tek

Ne glede na to, na katero tekaško razdaljo se pripravljamo, bi dolgi tek moral biti v programu našega treninga. Govorimo o dolgem, neprekinjenem teku, pri katerem ni najpomembnejša hitrost, temveč čas teka oziroma pretečena razdalja. Čeprav je hitrost majhna, pa dolgi tek spada med psihološko zelo zahtevne treninge. Pri rekreativnih tekačih dolgi tek lahko predstavlja tudi do tretjine tedenske kilometraže. Pri tem treningu je zelo priporočljivo, če boste tekli v družbi, v nasprotnem primeru je velika verjetnost, da boste razdaljo želeli skrajšati ob večji krizi.

Kdaj in koliko?

Dolgi tek običajno izvajamo enkrat tedensko ali enkrat na 14 dni, vendar predvsem v pripravljalnem obdobju. V zaključne priprave pred tekmo dolgega teka ne vključujemo. Z dolgim tekom imamo v mislih tek, ki znaša tudi do razdalje, na katero se pripravljamo. Če smo konkretni: za rekreativca, ki se pripravlja na polmaraton, je primerna razdalja dolgega teka 15 do 20 kilometrov, če pa se pripravljate na maraton, naj bo razdalja med 30 in 35 kilometrov. Če se pripravljate na razdaljo, ki je krajša od 10 km, pa dolgi tek ni med ključnimi treningi za uspeh.

Med telesno aktivnostjo je mišični glikogen glavni ogljikohidratni vir za pridobivanje energije za delovanje mišic, v katerih je shranjen, pri dolgotrajnih telesnih aktivnostih pa po določenem času pride do izčrpanja glikogenskih zalog. Pravimo, da smo ''zadeli v zid", kar povzroči utrujenost, naš tempo na tekmi pa pade. Telo takrat energijo črpa iz maščob, za nadaljevanje v enako hitrem tempu pa je takrat že prepozno. To se običajno zgodi v zadnji tretjini proge. Bolj, kot je športnik natreniran, kasneje pride do izčrpanja. Pravimo, da je treba natrenirati aerobno maščobno moč, ki pomeni količino maščob, ki jih mišice porabijo za energijo. V podrobnost kemijskih procesov se na tem mestu ne bomo spuščali, omeniti pa gre, da je to moč najprimerneje trenirati z enakomernimi dolgimi teki.