Zdaj bo on nadiral druge

Poslovilno tekmo bo morda še organiziral. "Rad bi poskrbel za nekaj veličastnega. Morda čez kakšno leto," pravi Sani Bečirović, ki pa je ob naznanitvi konca uspešne košarkarske poti ob sebi vendarle zbral številne nekdanje soigralce, s katerimi je stkal nemalo prijateljskih vezi. Te ga ob koncu nekega življenjskega poglavja navdajajo s prav posebnim zadovoljstvom. Tega ne skriva niti ob pogovoru o uspehih, med katerimi izstopa naslov evropskega klubskega prvaka s Panathinaikosom iz Aten. Prav ta uspeh, dosežen po hudi poškodbi kolena, ob kateri so mu zdravniki napovedali konec kariere že pri vsega 20 letih, simbolizira največjo zmago v karieri.

"Potreboval sem čudež. Čudež se je zgodil. Kot ti na vrhuncu kariere čez noč želijo vzeti vse, je zelo težko. Imel sem kolena 60-letnika. A sem vztrajal. Želel sem odigrati vsaj eno tekmo. Vrnil sem se na najvišjo raven. To je moja največja zmaga. Obenem pa sem se tedaj tudi zavedal, da bo nekega dne prišel trenutek, ko bo kariere zares konec," pripoveduje 34-letni Bistričan, ki se po krajšem oddihu že seli v trenerske vrste.

V novi sezoni bo pomočnik trenerja Aleksandra Đorđevića pri velikem Panathinaikosu iz Aten. "Počaščen sem. Prišlo je vabilo, ki ga nisem mogel zavrniti. Po eni strani zaradi Panathinaikosa, po drugi zaradi Đorđevića. Ko sva sodelovala pri Benettonu, je v meni znova prebudil pravo željo po košarki. Naučil me je, da je to le igra, v kateri se moramo zabavati," pravi Sani in dodaja: "Imam ta privilegij, da ostajam na isti poti. Razlika je le v tem, da zdaj ne bodo več vpili name, temveč bom jaz nadiral druge."