Za slovo od Tivolija dolenjsko zmagoslavje

Odločitev o državnem prvaku, košarkarsko slovo od Tivolija, novomeško vznemirjenje in nemara podzavestni ljubljanski strah pred zadnjo tekmo obubožane Olimpije, ki še kar čaka na rešitev, so v dvorano pod Šišenskim hribom privabili za domača tekmovanja neobičajnih 4200 gledalcev. Še ob začetku tekme se je od tivolske blagajne proti parku vila dolga kolona ljubiteljev košarke, ki so naposled skorajda do zadnjega kotička napolnili dozdajšnji hram ljubljanske košarke. Za prihod so bili nagrajeni z zanimivim dvobojem in dvema različnima polovicama. V prvi je prevladovala Krka, v drugi Olimpija, a vendarle ne dovolj dominantno, da bi ji uspel neverjeten preobrat.

Uvodni ljubljanski pobudi in vodstvoma s 3:0 in 6:2 je kaj kmalu sledil novomeški odgovor. Izbranci trenerja Aleksandra Džikića so odločno zavzeli svoje položaje, omrtvili ljubljansko igro, predvsem pa povsem zagospodarili pod obema obročema, tako da so ob odbitih žogah tam pogosto kar ''samevali''. Hkrati so s pridom izkoristili tudi nekoliko ohlapnejšo obrambo Olimpije ter igro nadvse učinkovito razpeli med zunanjo linijo in centri. Z nizom 7:0 so v 5. minuti rezultatske vajeti samozavestno vzeli v svoje roke (6:9). Dvema trojkama Gorana Ikonića je sledila sprememba težišča napadalne igre pod koš, kjer je bil izjemno razpoložen Smiljan Pavič. Velenjčan, ki je kratek del svoje kariere prebil tudi v dresu Olimpije, je s štirimi zaporednimi točkami svoji ekipi priigral že osem točk naskoka (8:16) in na noge dvignil del vzhodne tribune, kamor so se nastanili navijači Krke. Slednja je v podobnem slogu nadaljevala tudi v drugi četrtini, v kateri so gostujoči košarkarji še odločneje pritisnili na zunanje ljubljanske igralce. Igra Olimpije tako lep čas ni imela pravega organizacijskega takta, samostojni poskusi pa so bili kot po pravilu jalovi.

Na drugi strani je na sceno stopil izkušeni hrvaški veteran Davor Marcelić, ki je pred prelomom druge četrtine rutinirano zadel kar tri zaporedne trojke. V 15. minuti je bil po njegovi zaslugi na semaforju rezultat 16:33, ki je ubrani novomeški pesmi dodal še nekaj decibelov. Domači trener Jure Zdovc je v izjemno omejenem manevrskem prostoru sicer z menjavami iskal rešitev, a dolenjskega naleta mu nikakor ni uspelo zaustaviti. Krka je imela na vsak ljubljanski poskus ustrezen odgovor in ko sta ob izteku polčasa skladno z nadaljnjo prevlado v skoku moči združila Pavič in Ikonić, je po trojki slednjega prednost narasla na velikih 20 točk (23:43 v 19. minuti).

Tretjo četrtino je z novo trojko in šestnajsto točko odprl Marcelić (25:48), s čimer pa vendarle ni preprečil ljubljanskega poskusa preobrata, ki je bil kajpak plod kriznega sestanka ob polčasu. Z delnim rezultatom 6:0 so si domačini povrnili nekaj upanja, predvsem pa so začeli skakati vsaj pod svojim košem. V 26. minuti so zaostanek zmanjšali na nekoliko zmernejših 15 točk (38:53), za kaj več pa bi potrebovali mirnejše roke pri metih z razdalje in pa predvsem košarkarja, ki bi zaustavil Marcelića. Slednji je namreč nadaljeval v svojem slogu. Po petih zaporednih točkah in zadetih prostih metih Bojana Krivca je prednost ''izzivalcev'' znova znašala 20 točk (44:64). A tudi ta naskok ''zmajem'' ni vzel volje do nadaljnjega boja. Z delnim rezultatom 10:2 (54:66) so 8 minut pred koncem v novomeške vrste vnesli nemir. A tresle so se tudi ljubljanske roke, o čemer pričajo kar štiri zaporedne zapravljene priložnosti za še ugodnejše izhodišče pred zaključkom.

Krajši strelski post obeh ekip je sedem minut pred koncem s trojko z velike razdalje prekinil Simon Petrov (69:54) in poskrbel za mir v svojih vrstah. S trojko, ki bi prav gotovo veljala tudi po novih pravilih, je v krsto sicer nadvse borbene Olimpije zabil enega od zadnjih žebljev. Na krilih zagnanega kapetana Saša Ožbolta so evroligaši v 37. minuti prednost znova stopili na 10 točk (64:74), ob tem pa se je ponovila zgodba z začetka zadnje četrtine. Olimpija si je z nenatančnostjo v dodatnih napadih manjšala možnosti, na drugi strani pa sta strasti rutinirano umirjala Petrov in Marcelić ter tako Krki priigrala tretji naslov v samostojni Sloveniji – prvega in po vsej verjetnosti zadnjega na tivolskem parketu.