Španija 1997

Reprezentanca Slovenije je bila v Španiji na prvi pogled učinkovita kombinacija izkušenega jedra z Zdovcem in Alibegovićem ter novega rodu z Miličem in Nesterovićem. Ekipo je vodil Andrej Urlep in že v prvem delu prvenstva priznal premoč Francozom, Izraelcem in Litovcem. Sanj o vidnejšem rezultatu je bilo torej nemudoma konec, naši pa niso blesteli niti v tekmah za razvrstitev od 13. do 16. mesta. Premagali so Bosno in Hercegovino ter izgubili z Ukrajino, kar je na koncu prineslo skromno 14. mesto.

"Prvenstvo se je za nas končalo praktično v 24 urah, potem ko smo najprej izgubili s Francijo nato pa še z Izraelom. Sledil je še poraz proti Litvi," se spominja Urlep, ki ima še vedno kar nekaj pripomb na račun sojenja, priznava pa, da so Slovenijo pokopali tudi slabi odnosi. "Na EP smo se dobro pripravljali. Vse je bilo v redu do tekme s Hrvaško v Portorožu, ko se zgodile določene stvari znotraj ekipe, ki so uničile kemijo."

Jugoslovani se niso dali

Daleč od slovenskih oči pa se je odvijal boj za najvišja mesta. V boju za jugoslovanski skalp so bili najkonkretnejši Italijani, ki so evropske prvake v predtekmovalni skupini celo premagali in se nato brez večjih težav sprehodili skozi četrtfinale, kjer so ugnali Turke, v pofinalu pa so bili boljši še od Rusov.

"Jugosi" pa so bili iz tekme v tekmo bolj prepričljivi, kar so na svoji koži občutili tudi Litovci in Grki. V finalu branilci naslova niso pustili presenečenja. Bodiroga, Rebrača in Danilović so v velikem slogu osvojili naslov evropskih prvakov. Pri "azzurrih" sta bila odlični branilec Myers in Gregor Fučka, Kranjčan z italijanskim potnim listom, pač premalo za odvzem primata.