Prvi ljubljanski korak proti novi lovoriki

Ko je minuto in pol pred koncem tekme Sašo Ožbolt Davorju Marceliću namenil atraktivno blokado, je na noge skočila celotna klop Olimpije, junak akcije pa je z glasnim krikom veselja razkril, kakšen naboj se skriva v članih ljubljanske ekipe. O slednji se v zadnjih mesecih resda govori predvsem zaradi alarmantnega stanja. Kot vse kaže, pa kanijo Zdovčevi izbranci svoje delo odločno in profesionalno opraviti do konca. V prvi tekmi finala so bili pri tem uspešni, saj so dokaj zanesljivo strli odpor borbene Krke in jo ugnali še četrtič v tekmovalni sezoni 2009/10.

Medtem ko so zamudniki pred ljubljanskim košarkarskim hramom še kupovali vstopnice ali pa podpisovali peticijo za rešitev Uniona Olimpije, je Krka ekspresno povedal z rezultatom 4:0. A pregovorno obrambno naravnana peterka domačega trenerja Jureta Zdovca je nato v kali zatrla poskus zgodnjega pobega in odločno zagospodarila na tivolskem parketu. Še več, z navdahnjeno napadalno igro peščice najbolj vztrajnih je odločno prevzela vajeti igre v svoje roke in po štirih zaporednih točkah Poljaka Pawla Kikowskega, ki se je v pičlih nekaj tednih iz rezervista prelevil v pomembnega moža branilcev naslova, v debeti minuti povedla z enajstimi točkami prednosti (19:8). Novomeški odgovor je sledil v uvodnem delu druge četrtine. Ob razpoloženem Juretu Balažiču, ki je v prvem polčasu z 10 točkami, 6 skoki in dvema asistencama izstopal na individualni ravni, je domača prednost nekoliko skopnela. A ne prav za dolgo. Vlado Ilievski in Jaka Klobučar sta znova pohitrila ljubljansko igro ter v zadnji minuti prvega polčasa poskrbela za vodstvo s 13 točkami (36:23). Novomeščanom je v tej fazi igre največ preglavic povzročala neučinkovitost v napadu. Dovolj pove podatek, da so do odhoda na veliki odmor iz igre metali skromnih 9:33.

Začetni del tretje četrtine je na las spominjal na uvodne minute tekme. Krka je namreč zajetno skupino svojih navijačev razveselila z delnim rezultatom 0:4 (36:29), a Ilievski in Klobučar sta znova naravnali svoji strelski roki, tako da je bil v 24. minuti na semaforju že rezultat 45:30. Ljubljanski ritem igre je nato vidno padel, kar je zasedba Aleksandra Džikića znala izkoristiti. Srb na novomeški klopi je našel udarno peterko, ki je ob raznoliki igri, v kateri je svoj delež prispeval tudi veteran Davor Marcelić, poskrbela za delni rezultat 16:1. Bojan Krivec je v 29. minuti zadel dva prosta meta in rezultat prvič na tekmi izenačil (46:46).

Edin Bavčić in Sašo Ožbolt sta nato v zaključku tretje četrtine soigralcem vendarle omogočila nekoliko lagodnejši prehod v zadnji del tekme ter (ne)hote v gostujoči tabor vnesla nemalo živčnosti. Slednja je do izraza prišla predvsem ob vstopu v zadnjo četrtino. Za nameček je Zdovc znova stisnil obrambni obroč, na drugi strani pa so ''zmaji'' uspešno prebijali dolenjsko cono. In medtem ko je domači kapetan Ožbolt hladnokrvno prevzemal odgovornost na svoja ramena, so Novomeščani zaman iskali napadalne ideje, poleg tega pa so se vse bolj posvečali sodniškim odločitvam in jih vse glasneje tudi komentirali. Prednost ekipe, ki so jo med drugim s tribune pozdravili številni nekdanji košarkarji različnih rodov (Žorga, Subotić, Hauptman, J. Daneu, Brezec, Mujezinović, Jurković, Hukić, Nicević …), pa je medtem postopoma naraščala in pred zadnjimi štirimi minutami znašala že zajetnih 11 točk (65:53). Za nameček je Ožboltu in druščini kljub zajetni minutaži (Zdovc je znova stavil na vsega 8 igralcev) ostalo dovolj moči za obrambo zadnjega novomeškega poskusa preobrata.