Olimpija je njegov klub, a grenak priokus je ostal

V letošnji sezoni v košarkarskem državnem prvenstvu nastopa kar nekaj nekdanjih slovenskih reprezentantov. Med njimi je tudi Željko Zagorac, ki se je na domač parket vrnil v dresu Grosuplja, s katerim je sklenil kar triletno pogodbo.

"Klub stoji na zdravih temeljih, ima visoke ambicije. Že lani so dosegli lep rezultat in vsako leto bomo poskušali narediti korak naprej. Zakaj ne bi šli čez nekaj let še višje, kot je slovenska liga?" je uvodoma dejal 33-letni Zagorac, ki letos ni le prvo ime Grosupeljčanov, temveč kar slovenskega prvenstva. Z nekaj več kot 19 točkami je prvi strelec prvenstva, z osmimi skoki pa še drugi skakalec. Pred sezono je prisluhnil tudi ponudbam iz tujine, vendar nobena ni zaigrala na prave strune, da bi premamila nekdanjega reprezentanta.

"Neke ponudbe iz tujine so bile, vendar nisem želel v tujino za vsako ceno. Veliko vlogo je imela tudi družina, saj sta oba otroka odšla v vrtec. Če bi bila kakšna zares dobra ponudba iz tujine, bi razmislil, tako pa sem se hitro odločil za Grosuplje. Bilo je še nekaj zanimanja tudi iz drugih klubov v Sloveniji, vendar so bili pri Grosuplju zelo konkretni," je pojasnil, kako se je znašel pri Grosuplju, ki je letos drugo moštvo prvenstva. Po šestih krogih ima le en poraz, na kolena pa je spravilo tudi prvaka, Krko.

Želje in volje po dokazovanju mu ne manjka

Zagorac je v karieri zamenjal mnogo ekip, Grosuplje je njegova enajsta postaja v karieri. Sprva je bilo nekaj težav, ki pa se na parketu niso videle.

"Težko je bilo preklopiti, ker sem bil navajen igrati dve tekmi na teden. Motivacije in želje mi ne manjka. Če bi mi ju, se sploh ne bi podal v to. Še vedno sem željan dokazovanja in še vedno sem lačen igre, treningov, ne glede na to, da sem star že 33 let," je dejal 204 centimetre visoki Zagorac.

Dober začetek Grosuplja je za seboj potegnil tudi višje želje, saj je trenutno drugo moštvo lige.

"Če bi rekel, da nam je po takšnem začetku cilj obstanek, bi se zlagal. Cilj je priti v ligo za prvaka, zmagat na vseh tekmah doma in na gostovanjih čim dražje prodati svojo kožo. Po tako dobrem začetku bi bil razočaran, če se ne bi uvrstili v ligo za prvaka," je jasen Zagorac.

Začetki segajo k zmajem

Danes 33-letni Zagorac je pred dobrim desetletjem prestal kaljenje v mladinskih vrstah Olimpije. Vmes se je eno sezono kalil pri mestnem rivalu Slovanu – v sezoni 2001/02 je uspešno nastopal v jadranski ligi –, vseeno pa je po vrnitvi k zmajem znova sedel na klopi in dobival drobtinice. Na čas v zeleno-belem dresu ga vežejo lepi spomini.

"Na Olimpijo me vežejo super trenutki. Tam sem odraščal, tam sem začel. Z manjšim veseljem se spominjam dveh vrnitev k njej, ker zares prave priložnosti za dokazovanje v prvi ekipi nikoli nisem dobil. Vseeno sem si z odhodom v tujino ustvaril lepo kariero, seveda pa bi bilo lahko vedno še boljše. Sem zadovoljen s tem, kar sem dosegel, ničesar ne obžalujem, ostaja pa grenak priokus, ker pri Olimpiji nisem pokazal tistega, kar sem čutil, da bi lahko, in česar sem bil sposoben," se spominja obdobja, ko so mnogi mislili, da bo stopil v čevlje Marka Miliča, vendar je pri zmajih pobiral le drobtinice.

"Od sebe sem dal vse. Nikoli se nisem 'šlepal' na treningih. Manj ko sem igral, bolj zavzeto sem treniral, zato sem se tudi odločil za odhod v tujino. Nekateri si kariero ustvarijo doma, drugi v tujini," je še povedal o obdobju pri Olimpiji.

Z reprezentanco tudi na prvem svetovnem prvenstvu

Pot ga je iz Ljubljane takrat prvič vodila v tujino, leta 2006 pa je potrditev za dobro delo prišla v obliki vabila v reprezentanco, s katero je nastopil na prvem svetovnem prvenstvu na Japonskem.

Leta 2012, deset let po prvem slovesu od zmajevega gnezda, se je spet vrnil tja. Takrat je priskočil na pomoč potopljeni barki Ljubljančanov, ki je med sezono izgubila polovico ekipe, in z njo osvojil tudi pokalni naslov, čeprav je bila njegova vloga na parketu znova zelo skopo odmerjena.

"Za nič, kar sem storil v svoji karieri, mi ni žal. Za vsako odločitvijo stojim. Nekatere so bile dobre, druge malo manj. Življenje ti nekje da, nekje ti vzame. Ko sem se leta 2012 vrnil v Olimpijo, se mi je rodil otrok, tako da so bile tudi pozitivne stvari," Zagorac kozarec vidi na pol poln in na pol prazen.