Na kraju zločina 45 let po prvi zlati jugoslovanski medalji

Zgodba o pohodu jugoslovanske reprezentance na sam vrh svetovnega prvenstva leta 1970 v Ljubljani (predtekmovanje so gostili Sarajevo, Karlovac in Split) je premiero v Sloveniji doživela na kraju največja uspeha – Hali Tivoli, kjer so s 70:63 padli do takrat zelo suvereni Američani.

Film se začne 20 let pred tem, ko skupina štirih podjetnih in odločenih fantov Nebojša Popović, Borislav Stanković, Aleksandar Nikolić in Radomir Šaper začenja postavljati nove temelje jugoslovanske košarke po 2. svetovni vojni in sanja o svetovnem naslovu.

Medtem se zvrsti še mnogo zanimivih dogodkov, ki nas pripeljejo do leta 1970 in velikega slavja v Hali Tivoli proti Američanom ter prve zlate medalje jugoslovanske reprezentance, ki je v svojem obdobju osvojila kar 26 odličij na največjih tekmovanjih.

"Košarka se je takrat razcvetela"

Kapetan tedanje reprezentance je bil Slovenec Ivo Daneu, v moštvu pa sta bila še dva Slovenca - Aljoša Žorga in v Osijeku rojeni Vinko Jelovac, ki je odigral mnogo sezon v dresu Olimpije. Reprezentanco je vodil Ranko Žeravica.

"Mogoče je premalo poudarka na organizatorjih v Ljubljani. Predvsem Borisa Kristančića in drugih, vseeno pa je film dober. Užival sem," je po premieri in bučnem aplavzu dejal takratni kapetan Ivo Daneu in dodal, da v športu težko kaj načrtuješ v prihodnosti: "Vizija je bila ta zlata medalja, vendar v športu nikoli ne moreš predvideti dogodkov."

Daneva je v filmu odigral Jure Henigman. "Zabaval sem se. Jure ima več las, kot sem jih imel jaz, predvsem pa nisem nikoli imel polizanih las. Imeli smo kratke frizure," se spominja svojega zadnjega prvenstva, od katerega je minilo že 45 let.

Film je nastal v sodelovanju srbsko-hrvaško-slovenske produkcije, v prvih dveh tednih predvajanja v Srbiji pa si ga je ogledalo že več kot 150 tisoč ljudi. Kako pa je kapetan primerjal takratne dogodke s tistimi v filmu?

"Malo drugače je bilo, kot je v filmu prikazano. To je bilo čisto drugače. Malo je bilo vse karikirano. Mi smo svoje zgodbe povedali režiserju, on pa je potenciral. Vseeno pa to ne zmanjšuje pomena filma. Košarka se je takrat razcvetela in za mojo generacijo so prišle vedno boljše, predvsem pa je bilo več kakovostnih igralcev," je dodal Daneu, ki je imel na odločilni tekmi težave s poškodbo in dosegel le štiri točke, vendar zelo pomemben koš ob zaključku tekme.