Jaka Lopatič

Sobota,
14. 12. 2013,
19.47

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Sobota, 14. 12. 2013, 19.47

8 let, 7 mesecev

"Maribor bi lahko bil najboljše košarkarsko mesto, če ne bi skozi tekla Drava"

Jaka Lopatič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
V Mariboru je brez kančka dvoma najbolj priljubljen šport nogomet. Sploh zdaj, ko je četa Anteja Šimundže spisala uspeh v ligi Europa. A je tudi košarka nekdaj igrala pomembno vlogo v mestu.

Reka Drava je tista, ki je v preteklosti delila Maribor na dva dela. Na levi strani je bil Branik Maribor, ki je veljal za mestni klub in klub belcev, na desni strani pa je deloval delavski. Imenoval se je ŽKK Maribor in označili so ga za klub črncev.

V petdesetih letih je bila med kluboma velika konkurenčnost. Ne samo v košarki, ampak tudi v preostalih športih. Izmenično sta prihajala v ospredje slovenske košarke. ŽKK Maribor se je leta 1954 celo uvrstil v prvo jugoslovansko ligo, v tistem času pa je bil desetkrat najboljše moštvo v Sloveniji. Stanje mariborske košarke zelo dobro pozna Tone Krump, ki je bil svoj čas del ustroja delavskega kluba.

"Ko sem bil jaz pionirček v klubu leta 1969, je bil ŽKK Maribor uspešnejši. Sta se pa kluba združila pred tem. Nastal je Maribor 66 in celo igral v prvi zvezni jugoslovanski ligi. A vez ni bila tako trdna, da bi zdržala," se spominja Krump.

Ivo Daneu, Peter Vilfan, Slavko Kotnik …

Najbolj znan slovenski košarkar, ki prihaja iz Maribora, je veliki Ivo Daneu, ki je veljal za mestnega otroka in posledično igral za Branik. Po štirih letih ga je nato pot vodila v Ljubljano, njegovih uspehov pa ni treba posebej izpostavljati.

Svoj čas sta v Mariboru igrala tudi Peter Vilfan, na takratnih tekmah je bilo po 1500 gledalcev na mariborskem sejmišču, in pevec Zoran Predin, ki sta ista generacija, a sta bila vsak na svojem bregu. Predin je tako kot Daneu treniral pri belcih, Vilfan pa pri črncih. Na strani belcev sta bila nekdaj tudi Slavko Kotnik in Mik Pavlovič.

Krump se spominja, da je bil Maribor član druge zvezne jugoslovanske lige še v začetku osemdesetih let. Takrat je bil trener Zmago Sagadin. Eden najbolj priznanih slovenskih trenerjev je imel visoke ambicije že na Štajerskem in želel, da bi ŽKK Maribor dobil novo dvorano, vendar se je takrat zgodila prva delavska stavka v Jugoslaviji. Delavci MTT so namreč nasprotovali tej gradnji. "Sklep je bil in streha je bila že postavljena. Predsednik Šuica se je zaradi tega umaknil, Zmago pa je šel v Olimpijo. Sledil je zaton kluba," pravi Krump.

Kluba sta se skušala združevati, a je bilo nasprotij preveč

Oba mariborska kluba sta večkrat skušala združiti moči, vendar je bilo interesov in notranjih nasprotij ljudi iz nekdanjih uprav ŽKK Maribora in Branik Maribora preveč. Leta 1987 so zadnjič poskušali s tovrstno potezo, a zaradi omenjenih razlogov Maribor 87 ni zdržal dolgo.

V začetku devetdesetih let se je nato na obrobju Maribora pojavil nov klub. Miklavž. Bil je tretji mariborski klub in je dobro funkcioniral. ŽKK Maribor je počasi ugašal, medtem ko se je Branik držal na površju. Po koncu zgodbe ŽKK Maribora je prevzel mesto drugega kluba v mestu ravno Maricom Miklavž, ki je klubske prostore preselil v Maribor. Zanimivo je, da sta v prvem letu za klub igrala Ivan Sunara in Davor Marcelić, trener je bil Drago Vezjak.

Boštjan Nachbar, Sani Bečirović, Saša Vujačić …

V klubu, ki se je v preteklosti imenoval Bavaria Woltex, TAM BUS, je deloval tudi Tone Krump, ki je imel ob sebi za pomočnika Memija Bečirovića. Med igralci so se kalili na tem koncu Slovenije denimo Sani Bečirović, Boštjan Nachbar, Saša Vujačić .... "Maribor bi bil lahko najboljše košarkarsko mesto, če ne bi skozi tekla Drava, ki je delila levi in desni breg. Po drugi strani je bilo to pozitivno, ker je bila tekmovalnost med kluboma."

V sezoni 1993/94 je takratni TAM BUS Maribor igral celo v finalu državnega prvenstva – v polfinalu sta bili obe mariborski ekipi ̶ in z 0:3 izgubil proti Smelt Olimpiji, ki je po besedah Zmaga Sagadina s kadrovskimi rešitvami pomagala klubu na Štajerskem.

Maribor Messer naslednik propadlih klubov

Leta 2005 so propadli trije mariborski klubi. Na pogorišču vseh je nastal povsem nov, ki zdaj sliši na ime Maribor Nova KBM. Ni naslednik nobenega kluba in svojo zgodbo je moral začeti v najnižji ligi. V ekspresnih štirih letih je prišel v prvo slovensko ligo, katere člane je še zdaj.

"Naš cilj je, da ostanemo stabilen slovenski prvoligaš, ki bo iz leta v leto rastel. Da bo središče košarkarskega dogajanja v vzhodni Sloveniji. Počasi napadamo slovenski vrh. Tiste bolj dolgoročne ambicije so, da se enkrat ozremo prek naših mejah. Mariborska publika si to zasluži. Kot direktor kluba pa ob tej priložnosti izrekam čestitke nogometašem Maribora, ki so naredili takšen posel, da se mnogim sploh ne sanja, kakšnega. To je vodilo za vse slovenske športne klube, da se da z dobrim delom in domačim kadrom kaj narediti," pravi Janez Tomažič, direktor Maribor Nova KBM, ki se je prej imenoval Maribor Messer.

V klubu, ki ima proračun v višini 300 tisoč evrov, in v vsem Mariboru so si želeli, da bi letos EuroBasket obiskal tudi štajersko prestolnico, a tega trenutka niso dočakali, čeprav se zavedajo, da bi bila to prava injekcija za košarko na tistem koncu Slovenije. "To je velika škoda za Maribor, da se niso dogovorili. Mariborska publika je lačna košarke, čeprav ima že nogomet. Veliko Mariborčanom je uspelo v svetu košarke. Vse skupaj bi imelo multiplikativen učinek," poudarja Tomažič.

Maribor bi morala zanimati regionalna liga ABA

A Maribor Nova KBM ni edini klub v Mariboru. Deluje namreč še klub Maria Primorca, ki se je preimenoval v Akademski košarkarski klub (naslednik Branika Maribor) in igra v tretji ligi, svojo podružnico ima tudi Sani Bečirović (center je v Slovenski Bistrici). Tu so še Ruše …

Kakorkoli, Maribor bi si zaslužil in bi moral imeti konkurenčnega prvoligaša. A v gospodarstvu in v klubskem ustroju bi moralo zavladati zanimanje oziroma interes, da se nekdaj Maribor uvrsti v regionalno ligo ABA. Bazen košarkarjev je na tistem koncu Slovenije dovolj velik. Le moči bi bilo treba združiti. Za prihodnost slovenske košarke bi moral biti v Mariboru prav tako močan center.