Košarke niso pozabili igrati

Razdeljeni v dve ekipi, belo in zeleno, so se največji dvorani v državi predstavili košarkarji, ki so v prvih desetih letih po osamosvojitvi branili slovenske barve in, kot je dejal Dušan Hauptman, trasirali pot novim rodovom. Nekoliko počasnejši, marsikdo za kakšen kilogram ali dva težji, z redkejšim ali pa sivim lasiščem … A košarke niso pozabili igrati. Kljub občasnem pomanjkanju sape. Ostala jim je v krvi, kar so dokazovali tudi v Mobitelovi tekmi legend, enem od dveh vrhuncev tradicionalne tekme zvezd oziroma Dneva slovenske košarke.

Boris Gorenc je nekajkrat atraktivno zabil. Na ta element ni pozabil niti Slavko Kotnik. Peter Vilfan je dokazoval, da je roka še vedno zelo natančna. Tudi Teoman Alibegović je nekajkrat pokazal, zakaj je še vedno z naskokom najboljši strelec izbrane vrste vseh časov. V vlogi organizatorja igre se je vnovič preizkusil zadnji Slovenec, ki je igral za jugoslovansko reprezentanco, Jure Zdovc. V zeleni ekipi je med drugim združil tudi moči z Goranom Jagodnikom, s katerim sicer gojita odnos trener-košarkar.

Zanimivih in na oko prijetnih utrinkov ni manjkalo, čeprav tekma, kot se za takšne ekshibicije spodobi, ni imela pravega tekmovalnega naboja. Tudi z obrambo si košarkarji niso belili glave, celo tisti, ki so kariere gradili na tej prvini. Tekma med večinoma že upokojenimi igralci se je tako po pričakovanjih spreobrnila v festival metov in nasmehov. Rezultat? Resda ni bil na prvem mestu. A tehtnica, se je že zelo hitro nagnila na belo stran in tam ostala vse do konca. ''Starejši smo mlajšim pokazali, da jih brez pravega prestopa lahko kaj hitro dobijo po glavi,'' se je po tekmi šalil Alibegović, navdušenja pa ni skrival niti Peter Vilfan, ki je skupaj z ostalimi člani reprezentance iz leta 1992 prejel priložnostne fotografije in glasen aplavz. ''Nekoč sem dejal, da ne bom več javno nastopal. A ni mi žal, da sem snedel besedo. Užival sem! V televizijskim prenosih pogosto poudarjam, da imajo Stožice posebno energijo. Res jo imajo! To smo videli tudi tokrat,'' je dejal Vilfan in se pošalil: ''Roka ostaja. Tekanje po igrišču je malo naporno. Met pa …Še vedno si upam izzvati kateregakoli igralca.''