Kar 76 let dolga zgodovina

Zastor evropskih prvenstev se je dvignil leta 1935. Kljub hudim finančni težavam krovne košarkarske organizacije se je deset evropskih držav zbralo v Ženevi. Prvenstvo je trajalo šest dni, odmevnost ni bila prav velika, pod koši pa so kraljevali košarkarji Latvije. S finalno zmago nad Španci (25:23) so postali prvi evropski prvaki. Leta 1937 so se nato Latvijci preizkusili še v vlogi gostitelja, do zlata pa so prišli njihovi baltski "bratje" Litovci. Slednji so dve leti zatem ubranili lovoriko, nato pa je vojna vihra za kar sedem let "zamrznila" EP. Evropska košarkarska druščina se je znova zbrala leta 1946 v Švici, do prvega naslova pa so prišli košarkarji Češkoslovaške republike. Med tem prvenstvom so veljaki evropske košarke sklenili, da bo tekmovanje od leta 1947 naprej potekalo vsako parno leto. Tega so se nato pri Fibi držali vse do danes. Do zanimive izjeme je prišlo leta 1949, ko je prvenstvo gostil Egipt, nastopili pa so še Sirijci in Libanonci (FIBA je sredozemske države dolgo štela med evropske).

Dve desetletij po prvem prvenstvu je na evropski oder zakorakala tudi slovenska košarka. Na EP 1955 v Budimpešti sta v dresu jugoslovanske reprezentance nastopila Jože Zupančič in Bogdan Műller. Že dve leti zatem so se v Sofiji slednjemu pridružili še Marjan Kandus, Matija Dermastija, Boris Kristančič in legendarni Ivo Daneu. Slovenska peterka je sodelovala tudi na EP 1959 (Müller, Kandus, Daneu, Kristančič in Igor Jelnikar), a se "plavi" tedaj še niso vmešali v boj za odličja. Drugače je bilo leta 1961, ko se je košarkarska smetana zbrala v Beogradu. Kandus, Daneu, Miha Lokar in Vital Eiselt so bili tedaj člani jugoslovanske izbrane vrste, ki se je okitila s srebrnim odličjem. SFRJ je do odličja prišla tudi leta 1963 na Poljskem (Daneu, Tine Logar in Borit Bassin) ter 1965 v nekdanji v Sovjetski zvezi (Daneu in Eiselt).

Dve leti pozneje sta jugoslovanske barve branila Bassin in Aljoša Žorga ter prišla do devetega mesta, sledil pa je sanjski niz tedanje Jugoslavije. Leta 1969 so bili "Jugosi", med njimi tudi Daneu in Istran s slovenskim pridihom Vinko Jelovac, drugi, uspeh so ponovili tudi dve leti zatem (Bassin, Žorga, Jelovac), v letih 1973, 1975, 1977 (tedaj je igral tudi Joško Papič) pa je košarkarska Evropa plesala po jugoslovanskih ritmih.

Do razpada nekdanje skupne države sta modri reprezentančni dres oblekla še Peter Vilfan in Jure Zdovc, ki se tokrat predstavlja v vlogi selektorja. Prvi se je veselil srebrne in bronaste kolajne, drugi pa je leta 1989 na prvenstvu v Zagrebu v družbi Dražena Petrovića in ostalih junakov nepozabnega rodu postal celo evropski prvak. Zanimivo je, da je tedaj Jugoslavijo vodil Dušan Ivković, ki bo to pot kot selektor Srbije Zdovčev tekmec. Jure je nato tudi na prvenstvu 1991 v Italiji, a je zaradi vojne v Sloveniji pred sklepnim delom zapustil izbrano vrsto.

Čeprav je bila Jugoslavija zajeten del zgodovine prava velesila in pojem kakovosti, pa na večni lestvici prvo mesto pripada Sovjetski zvezi. Nekdanja veselila je osvojila neverjetnih 14 zlatih kolajn, Jugoslavija "le" pet.

Po letu 1991 in velikih evropskih spremembah se je krepko spremenilo tudi košarkarsko razmerje sil. Leta 1993 je na domačem prvenstvu do zlata dokaj presenetljivo prišla Nemčija, sledi obdobje nove Jugoslavije (ZRJ), ki se je do zlata dokopala v letih 1995, 1997, 2001. Leta 1999 so prvaki postali Italijani, za katere je igral tudi Kranjčan Gregor Fučka, leta 2003 so si Evropo pokorili Litovci, leta 2005 Grki, leta 2007 pa Rusi. Slovenci so večinoma domov odhajali sklonjenih glav, saj je bil usoden že uvodni del tekmovanja. Do "preobrazbe" pa je prišlo na prvenstvu leta 2005 (6. mesto), cilj pa je bil izpolnjen tudi dve leti zatem. A na tako želeno medaljo Slovenija še čaka ...