Kako težko je biti slovenski navijač

Bilo je prelepo, da bi trajalo. Ob 21.33 so slovenski navijači, ki so zapolnili ovalni del tribune za enim od košev mogočne zagrebške Arene, razposajeno poskakovali. Mobilni telefoni so jim sporočali, da slovenski nogometaši po golu Milivoja Novakovića na pomembnem gostovanju pri Švici v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu 2016 v Franciji vodijo z rezultatom 1:0. Razveseljujoč pa je bil tudi pogled na zagrebški parket, kjer je navdahnjena četa košarkarskega selektorja Jureta Zdovca dobro nadzirala potek tekme in vodila. V tistem trenutku z rezultatom 25:22, pred tem pa tudi z bolj otipljivo prednostjo.

Nekdo je odprl hladno prho

Ko je bil v Baslu rezultat že 2:0, so v Areni pobudo že prevzeli Hrvati, sprva na krilih predstavnikov novega rodu Maria Hezonje in Daria Šarića ter nato še njunih soigralcev. Vseeno je približno 4000 navijačev, večinoma odetih v zelene majice, držalo glasni navijaški ritem, ki je presenetil tudi številčnejše Hrvate. A ni pomagalo. Četa Velimirja Perasovića vajeti igre ni več spustila iz rok, v uteho pa navijačem niso bile niti vesti iz Švice, kjer se je rezultat 0:2 v pičlih 15 minutah spremenil v domačo zmago s 3:2.

Kaj bi rekel Kliton Bozgo?

Ko so hrvaški navijači prepevali znamenito pesem Moja domovina in tako proslavljali pomembno zmago, iz Švice pa niso prišle vesti o spremembi rezultata, se je marsikdo spomnil najbolj znamenite po(ne)srečene izjave albanskega nogometaša Klitona Bozga. "Ta noč ni bila naš dan," je nekoč dejal nekdanji napadalec Olimpije in Maribora.

Glasno navijanje kot spodbuda za "dan potem"

A čeprav so slovenski košarkarji na koncu morali priznati premoč objektivno močnejšim Hrvatom, je bilo na slovenskih tribunah glasno tudi po koncu tekme. Slovenski navijači so namreč kljub skromnem pevskem repertoarju znova navdušili s svojo glasnostjo in številčnostjo. Ob deseti obletnici prvega velikega navijaškega košarkarskega romanja (Beograd 2005) so znova upravičili sloves šestega igralca. "Hvala jim. Vsa čast. Še jim bomo potrebovali," je ob tem dejal Klemen Prepelič in izrazil upanje, da bo tako glasno tudi na tekmah z Gruzijo, Nizozemsko, Grčijo in Makedonijo.

Napredek v navijaški kulturi

Na omenjenih tekmah bodo slovenski košarkarski kibici bržčas v večini. Tokrat so bili vendarle številčnejši Hrvati, ki sicer niso postregli z visokim navijaškim ritmom, a so v trenutkih zanosa in ubranosti vendarle unovčili več kot deset tisoč grl. Pri tem jim je na pomoč priskočila tudi predsednica države Kolinda Grabar Kitarović, ki je v družbi Biserke Petrović, mame pokojnega košarkarskega virtuoza Dražena Petrovića, s kretnjami nekajkrat dvignila del dvorane.

A čeprav je tradicionalni sosedski naboj prinesel tudi nekaj navijaških isker, pa je do kulturnega preskoka prišlo pri predvajanju himen pred začetkom tekem. Ob Zdravljici in Lijepi naši namreč skorajda ni bilo slišati žvižgov z nasprotne strani. Tudi med tekmo večjih vulgarnosti ni bilo, tako da bo več kot 15 tisoč gledalcem v spominu ostal predvsem košarkarski spektakel pred izjemno navijaško kuliso.