V srcu sta tako Kosovo kot Slovenija: Vedno bom hvaležen Sloveniji

Pisal se je 11. avgust 2008, ko sta Erjon Kastrati in Gezim Morina kot mlada košarkarja odpotovala v Slovenijo. Skavt Dragan Janić ju je opazil na turnirju v Skopju. Kastrati se spominja, da ga je povabil na preizkušnjo v Ljubljano. Junija 2008 je tako za en teden odpotoval v Ljubljano. Ker so bili z njim in Morino zadovoljni, so z njima podpisali pogodbo. Kastrati je takrat štel šele 13 let, zato se mu je bilo težko ločiti od družine. A je vesel, da je v Sloveniji preživel praktično vsa nadaljnja leta - pri takratni Union in Petrol Olimpiji, Krki, LTH Castings ter Koper Primorski. Naša država se mu je tako prikupila, da kani po karieri živeti v Ljubljani. Še prej pa bi rad igral košarko na visoki ravni. Ni izključeno, da prav v Sloveniji.

V Slovenijo je prišel pri vsega 13 letih in se košarkarske šole naučil prav pri nas. Foto: Vid Ponikvar Sezona se je za vas končala na najboljši možen način, potem ko ste bili sredi nje zaradi propada Kopra Primorske primorani iskati novo sredino. Z Ylli ste osvojili naslov prvaka na Kosovem, vas pa so izbrali za najkoristnejšega košarkarja finala (MVP).

Red del sezone smo končali na tretjem mestu. Imeli smo težave. Tudi poškodbe so bile. Ko so zamenjali trenerja, je šlo navzgor. Mislim, da je bil on jeziček na tehtnici. Ko so se vrnili poškodovani igralci, je bilo lažje. A ni bilo lahko, čeprav smo v finalu zmagali s 3:0. Vse tekme so se končale praktično z eno žogo. Težko in naporno je bilo. Prav tako ritem, saj so si tekme sledile na dva dni. Na koncu smo zasluženo zmagali.

Ali je klub Ylli daleč od vašega rodnega kraja na Kosovem?

Slabih 60 kilometrov. Nekoliko bližje, kot če bi šli iz Ljubljane v Novo mesto. Lep zaključek sezone je bil. Škoda, ker navijači niso mogli v dvorano. A so bili pred njo. Pred vsako tekmo so se zbrali na zunanjem igrišču. Polno je bilo. V dvorano smo jih slišali. Tudi liga je bila nasploh zelo izenačena, zato bi bilo izjemno vzdušje, če bi lahko bili navijači v dvoranah, saj je zanimanje za košarko veliko.

Olimpija mu je odprla vrata Slovenije. Foto: Vid Ponikvar Kakšna raven košarke je v tamkajšnjem prvenstvu?   

Ko sem prišel prvič igrati za reprezentanco, sem videl, kako je. Zdaj pravijo, tudi sam lahko potrdim, da so ekipe v povprečju takšne kot denimo Rogaška v Sloveniji. Tujce dobro plačajo. In oni dvigujejo raven košarke. Za Prizren je denimo igral Kwame Vaughn, ki je bil nekdaj član Partizana. Tujci so kakovostni.

Bi lahko vaša ekipa igrala v slovenskem prvenstvu?

Z Olimpijo se zagotovo ne bi mogla meriti. Tudi s Krko morda ne, a verjamem, da bi se s preostalimi lahko.

Zanimanje za košarko se je s tem, ko lahko Kosovo igra mednarodne tekme in kvalifikacije za evropsko prvenstvo, verjetno izdatneje povečalo?

Za šport je vedno zanimanje. Dvorane so vseskozi polne, zlasti, če je kakšen takšen dogodek, kot so kvalifikacije za evropsko prvenstvo. Enkrat nam je uspelo preskočiti uvodne kvalifikacije in igrati v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. Treba je priznati, da smo še daleč od največjega evropskega tekmovanja. Morajo se še zamenjati generacije. V skupini smo imeli Poljsko, Madžarsko in Litvo ter nismo imeli nobenih možnosti.

S Krko se je veselil dveh naslovov prvakov in enega pokalnega. Foto: Vid Ponikvar V Slovenijo ste prišli daljnega leta 2008, se v vmesnem času veselili naslova prvaka s Krko (2x) in Olimpijo. Koliko vam je dala naša država?

Veliko, a ne le v košarkarskem smislu. V Slovenijo sem prišel kot otrok. V bistvu sem bil v Sloveniji več časa kot v rodni državi. V Sloveniji sem se formiral tudi kot oseba. Zelo sem vesel, da sem imel to možnost. Slovenija je res v redu država, mirna, čista … V prihodnosti načrtujem, da bom živel v Ljubljani.

Sezono ste torej začeli pri Koper Primorski. Pred leti je bil projekt na obali visokoleteče postavljen, vendar so se temelji skrhali in sledil je klavrn propad. Kako ste vse skupaj v tej sezoni to doživljali?

V klubu sem se sicer odlično počutil, mesto Koper je vrhunsko. Lepo smo se imeli, četudi je bil covid-19. Tudi znotraj ekipe je vse potekalo, kot je moralo. Na žalost se ni izšlo. Res mi je žal za Primorsko in Koper, ker si zasluži košarko.

Verjetno je bilo tudi za vas veliko razočaranje, ker se je tako končalo?

Zagotovo, čeprav smo pričakovali, da se bo to zgodilo. Veliko je bilo govoric, ali bo konec ali ne. Novica o koncu ni prišla kot bomba, a je v vsakem primeru neprijetno. En mesec sem bil brez kluba. Odprla se mi je možnost na Kosovem in na koncu se je lepo izšlo.

Sezono je začel pri Koper Primorski, ki je nato propadla. Primorci so mu dolžni še nekaj denarja. Ne ve, kaj bo s tem. Foto: Vid Ponikvar Ali so vam ostali še dolžni kaj denarja?

So, vendar ne vem, kaj bo sploh s tem.

Po koncu kratkega igranja za primorski klub ste morali poiskati novo košarkarsko domovanje. Ali je bila v igri tudi kakšna slovenska ponudba?

Bila, ampak sem se odločil za odhod na Kosovo. Boljša ponudba je bila.

Ali je bila plača boljša?

Nisem imel boljše finančne ponudbe, a je bila ta prava.

Pred leti ste imeli možnost, da se odločite za nastop za Kosovo, čeprav ste pred tem na uradnih tekmah mlajših kategorij že nosili dres Slovenije. Verjetno vam je bilo pri srcu lepo, ker ste nastopili za lastno državo, po drugi pa verjetno tudi nekaj grenkobe, ker vam je Slovenija odprla košarkarska vrata?

Z veseljem sem zaigral za Kosovo, čeprav mi je bilo hkrati tudi težko, ker mi je Slovenija toliko dala v življenju. Hvaležen sem predstavnikom Košarkarske zveze Slovenije, da so nama z Morino omogočili odhod. Niso imeli nič proti. Pred tem so nama dali slovensko državljanstvo in potni list. Vedno bom hvaležen. Zato smo tudi hoteli, da se zgodba o igranju za Kosovo konča pri njih. Prižgali so zeleno luč in ni bilo nobenih ovir. Pozdravili so potezo, da bova zaigrala za lastno državo. Hvala za razumnost.

Bil je tudi v igri za nastop v slovenski članski reprezentanci, vendar do uradnega nastopa ni nikoli prišlo. Zato pa zdaj igra za reprezentanco Kosova. Foto: Vid Ponikvar Kako ste brzdali čustva na vaši zgodovinski tekmi za Kosovo?

Malce treme je bilo prisotne. Dvorana je bila dve uri pred tekmo že nabito polna. Odigral sem tekmo proti Makedoniji. Na koncu smo zmagali. Neverjeten občutek je bil.

Kakšno je nasploh življenje na Kosovem?

V redu. Ni tako kot v Slovenij organizirano. Drugače je kot v kakšni od preostalih balkanskih držav. Ljudje so malenkost bolj temperamentni. Nočno življenje je prav tako prisotno kot nekakšen mini Beograd.

In kakšne so cene za življenje v primerjavi s Slovenijo?

Dvakrat ceneje je kot v Sloveniji.

Kako pa je s koronavirusom na Kosovem in kašne ukrepe ste imeli oziroma jih imate zdaj?

Ni bilo tako striktno. Samo takrat, ko je bilo popolno zaprtje. To je bilo le na začetku, sicer pa ni bilo tako kot v Sloveniji. Lokali so znotraj in zunaj že nekaj časa odprti. Vmes so le zaprli za dva tedna, sicer je vse delovalo normalno. Tudi številke okuženih, ki sem jih spremljal, niso bile zelo visoke. Malce bolj normalno kot v Sloveniji. Ko sem bil jaz v Sloveniji, je bil popoln lockdown. Tu so bili lokali odprti. Malce čudno. Smo se hitro navadili.

Po koncu kariere bo živelj v Ljubljani. Foto: Sportida Vaša naslednja postojanka v košarki spet Slovenija?

Konec sezone je in videl bom. Šel bom tja, kjer bo najboljša ponudba. Zakaj pa ne v Slovenijo … Zelo mi je prirasla k srcu. Načrtujem, da bom v Ljubljani živel. Tudi bom. Kmalu. Dekle je Slovenka.

Ker ste bili MVP finala in popeljali Ylli do naslova, bo verjetno lažje poiskati klub. Ali pa morda obstaja možnost, da vendarle ostanete na Kosovem?

Za enkrat ne vem. Morda je prehitro, da bi karkoli rekel. Bomo videli, kakšne bodo ponudbe. Ker smo osvojili prvenstvo, bomo imeli pravico igrati kvalifikacije za Fibino ligo prvakov ali Fibin Eurocup. Bomo videli, kakšne načrte bo imel klub. Če bodo hoteli igrati, zakaj ne. Prehitro je v tem trenutku. Najprej sledi počitek, dopust.