Berlinski skalp za mir v Tivoliju

Ko je Mirza Begić že v dvanajsti sekundi silovito zabil, le nekaj trenutkov zatem pa v obrambi tekmecu namenil atraktivno blokado, ga je pospremil le hladen tivolski aplavz. Del dvorane, ki je namenjen navijaški skupini Green Dragons, je namreč sameval. Ko so se ostali navijači zeleno-belih že spraševali, čemu bojkot najglasnejših privržencev kluba, so ''zmaji'' le prispeli na svoje mesto in začeli dirigirati preostalemu delu Tivolija. Do takrat je četa Aleksandra Džikića na parketu že dodobra uveljavila premoč. Prerojeni Miha Zupan in Sašo Ožbolt sta s kar petimi trojkami v osmih minutah Olimpiji priigrala prednost 21:11.

Odločen in samozavesten začetek slovenskih prvakov je opogumil tudi Džikića, ki je že v deveti minuti v igro presenetljivo poslal obetavnega mladca Mirzo Sarajlijo. S tem si je po dolgem času prislužil aplavz tivolskega občinstvo. Le-to je le nekaj sekund pozneje pozdravilo tudi trojko velikega dolžnika Damjana Rudeža, sicer že šesto ljubljansko. Že v prvi četrtini, ki so jo gostitelji dobili z 28:19, pa je v igro prvič v novi evroligaški sezoni vstopil tudi bosanski rekonvalescent Jasmin Hukić.

Dober vtis iz uvodnega dela so Ljubljančani prenesli tudi v drugo četrtino. Po dveh trojkah pogumnega Sarajlije, ki bo ob podobnih predstavah kaj kmalu postal ljubljenec občinstva, je Olimpija v trinajsti minuti vodila s 34:23. Sledilo je sicer nekaj kriznih napadalnih minut domače vrste, v katerih je z neverjetni spodrsljaji izstopal predvsem črnogorski center Vladimir Golubović, a jih neprepričljivi nemški prvaki niso znali kaznovati. Črne minute sta ob izteku druge četrtine s trojkama prekinila Ivica Jurković in Vlado Ilievski ter tako omogočila miren odhod v slačilnico.

Odločno tudi v drugem delu

Že v uvodnih minutah prvega polčasa je zaradi slabosti na klopi za rezervne igralce obsedel Mirza Begić, tako da se je manevrski prostor domačega stratega, za katerega je bila to verjetno odločilna tekma sezone, še dodatno omejil (v igro ni vstopil niti Jaka Klobučar). Vseeno pa so njegovi izbranci znali strniti svoje vrste. Predvsem Miha Zupan se je več kot očitno trdno odločil popraviti medel vtis in utišati kritike. V drugem delu tretje četrtine je zadel svojo četrto trojko, s skokom v napadu in dvema točkama je gledalce znova ogrel Sarajlija in ko je Američan Frank Robinson atraktivno zabil s strani, je prednost edinega slovenskega evroligaša znašala že nadvse dragocenih 16 točk (60:44).

Na drugi strani sta Ansu Sesay in Steffen Hamann zaman lovila priključek, poleg tega pa zaradi angažirane ljubljanske obrambe nista bila deležna pomoči soigralcev. Zato pa je točkovni naskok v zadnjem delu v ljubljansko igro vnesel še nekaj dodatne energije in sproščenosti. V 32. minuti je bil na semaforju že rezultat 66:49, tivolska stabilnost pa je dajala vedeti, da se proti Albi, za katero vnovič ni zaigral Dragiša Drobnjak, ne moreta ponoviti scenarija s tekem proti Ciboni ali Partizanu v ligi NLB. Tudi ko se je dobre tri minute pred koncem prednost stopila na vsega 9 točk (70:61), sta Hukić in Jurković hitro našla ključ do mirne končnice. Velika tivolska dvorana je tako po dolgem času na nogah pozdravila zasluženo zmago domače vrste, ki pa jo v želji po napredovanju vendarle čaka še nekaj precej večjih podvigov.

Fotoutrinki s tekme: