Vse se je začelo leta 1993 ...

Vsi dosedanji zmagovalci dirke Po Sloveniji

Starejšim ljubiteljem kolesarstva je ostala tradicionalna dirka Alpe Adria, nekoč poleg dirke Po Jugoslaviji največja kolesarska prireditev v nekdanji domovini, zagotovo v prelepem spominu.

A po samostojnosti Slovenije prijatelji vrtečih se koles niso dolgo čakali na ponovno vrhunsko tekmovanje. Dirka Po Sloveniji je v popolnosti nadomestila dirko Alpe Adria. Vse skupaj se je začelo leta 1993, leta 2018 pa so slovenske ceste pozdravile že jubilejno 25. izvedbo.

V začetku 90-tih je imel že vsak od treh najmočnejših klubov (Krka, Rog in Sava) slovenskega kolesarstva svojo enodnevno dirko. Velike zasluge za novo mednarodno etapno tekmovanje, ki bi priklicalo v spomin izjemne športne užitke ob dirkah Alpe Adria, imajo predvsem dolenjski kolesarski delavci na čelu z Jožetom Majesom, ki so za izvedbo dobili zeleno luč Kolesarske zveze Slovenije. V slabem tednu se tako vsako leto na slovenskih cestah predstavi vse najpomembnejše v domači kolesarski ponudbi.

Od leta 2005 naprej nastopajo tudi najmočnejše ekipe

Iz leta v leto prihaja v Slovenijo vse več bogatejših ekip in z njo tudi kakovostnejši kolesarji.

Dirka Po Sloveniji je po vzoru nekdanje dirke Alpe Adria oziroma slovitejše dirke Po Italiji obiskala tudi mesta izven meja Slovenije (Italija, Avstrija in Hrvaška), kar je le pomagalo pri ohranitvi dobrih "športnih" odnosov s sosednimi državami.

Ko je Mednarodna kolesarska zveza (UCI) na kongresu v Orlandu na Floridi (ZDA) sprejela v svojo družino tudi slovensko zvezo, je slovenskim predstavnikom uspelo uvrstiti v koledar mednarodnih kolesarskih prireditev kar pet enodnevnih dirk (VN Krke v Novem mestu, VN Save v Kranju, VN Roga v Ljubljani, Idrija in VN Pucha na Ptuju), prvič pa je bila javnosti predstavljena tudi slovenska etapna dirka Po Sloveniji. Kasneje je postala v svetu kolesarstva zelo cenjena in spoštovana, letos pa bo na vrsti že štiriindvajsetič (na sporedu je ni bilo leta 1997). Končno so organizatorji od Mednarodne kolesarske zveze (UCI) pridobili višjo kategorijo dirke, tako da lahko od leta 2005 naprej nastopajo tudi najmočnejše ekipe.

Slovenci in tujci po številu skupnih zmag 14:14

Na dirki Po Sloveniji smo tako lahko že zasledili številne ase, ki so se po slovenskih cestah še kalili in pridobivali prepotrebne izkušnje, potem pa so prikazali prisluženo znanje v tujih klubih. Na domači dirki je leta 2005 nastopil tudi Jani Brajkovič, takrat za Krko Adria Mobil, slovensko pentljo pa je končal na petem mestu. Brajkovič se je po slovenskih cestah spet peljal leta 2012 in v dresu Astane na koncu pričakovano stopil na najvišjo stopničko.

Italijan Diego Ulissi je slavil skupno zmago leta 2011.

V letih 2006 in 2007 je kraljeval Tomaž Nose, a mu je bila zmaga za leto 2006 odvzeta. Tako si jo je prilastil Jure Golčer, ki je bil suveren tudi leta 2008. Leta 2009 si je zmago prikolesaril Danec Jakob Fuglsang, leto dni kasneje Italijan Vincenzo Nibali, ki je suvereno opravil s tekmeci v odločilni tretji etapi z gorskim ciljem na Krvavec. Sicer pa mož, ki je osvojil tako sloviti Tour, Giro kakor špansko Vuelto.

Radoslav Rogina, ki je praktično celotno karieri kolesaril v slovenskem dresu Adrie Mobila je enega najbolj svetlih trenutkov v karieri dočakal let 2014, ko je v tretji etapi z vzponom na legendarni Vršič premagal vso konkurenco in nato dan pozneje z rumeno majico prikolesaril v Novo mesto.

Zadnji dve izvedbi je dobil slovenski zvezdnik Tadej Pogačar, pred njim pa Diego Ulissi, ki je bil najhitrejši po slovenskih cestah že leta 2011.

Primož Roglič je dvakrat osvojil največjo slovensko kolesarsko pentljo. Foto: Vid Ponikvar

Pred Pogačarjem je zadnji slovenski zmagovalec postal nekdanji smučarski skakalec Primož Roglič (Adria Mobil), ki je dvakrat dobil naziv kralj slovenske kolesarske pentlje. Prvič je slovenskemu šampionu to uspelo leta 2015, drugič leta 2018.

Razmerje zmag med slovenskimi in tujimi kolesarji je izenačeno pri številki 14.