Nedelja, 18. 4. 2010, 17.32
9 let, 2 meseca
Gilbertu Amstel Gold Race

Že po petih kilometrih 258 kilometrov dolge dirke je glavnini pobegnilo sedem kolesarjev: Rafael Valls (Footon-Servetto), Staf Scheirlinckx (Omega Pharma-Lotto), Peter Wrolich (Milram), Sebastien Delfosse (Landbouwkrediet), Thierry Hupond (Skil-Shimano), Steven Van Vooren (Topsport-Vlaanderen) in Arnoud Van Groen (Vacansoliel).
Na štartu dirke v Maastrichtu je bilo 178 kolesarjev, med katerimi je bil tudi Kristijan Koren. Zaradi prepovedi letenja v evropskem zračnem prostoru na štartu dirke med drugim ni bilo tudi Bradleya Wigginsa (Sky), Carlosa Sastreja (Cervelo), Alejandra Valverdeja, Luisa Leona Sancheza (oba Caisse d'Epargne), Vicente Reynesa in Craig Lewisa (oba Columbia).
Petinštirideset kilometrov do cilja so imeli ubežniki, med katerimi ni bilo več Vallsa, še dobri dve minuti prednosti pred glavnino, ki se je hitro približevala. Dobrih 30 kilometrov do cilja je bila vsa glavnina skupaj. Tempo na čelu so v največji meri narekovali kolesarji ekipe Saxo Bank. Po predzadnjem klancu na dirki katerega vrh je bil enajst kilometrov do cilja so v ospredju ostali Aleksander Kolobnev, Sergej Ivanov (oba Katjuša), Philippe Gilbert (Omega Pharma-Lotto), Damiano Cunego (Lampre-Farnese Vini) in Frank Schleck (Saxo Bank).
Takoj na vrhu vzpona je uspel pobegniti Gilbert, ki ga je preostala četverica ulovila dva kilometra kasneje. Sledila sta napada Ivanova in Kolobneva. Uspešnejši je bil Kolobnev, ki je imel pet kilometrov do cilja deset sekund prednosti pred četverico in dvajset sekund pred skupino 14 kolesarjev. Tri kilometre do cilja je bil v ospredju le še Kolobnev, medtem ko je ostalo četverico ulovila zasledovalna skupina. Rus je bil ujet na vznožju ciljnega vzpona sedemsto metrov do cilja. V zaključku dirke je Philippe Gilbert suvereno opravil s tekmeci in dosegel sijajno zmago. Drugo mesto je zasedel Ryder Hesjedal ter Enrico Gasparotto tretje.
Edini Slovenec na dirki je bil Kristijan Koren, ki je zasedel 85. mesto. ''Tokrat nisem bil pravi. Ves dan sem se matral in noge se nikakor niso hotele vrteti, kot sem si želel. Na predzadnji klanec, katerega vrh je bil 25 kilometrov do cilja, sem bil preveč v ozadju in sem ostal zadaj,'' je za Sportal povedal Koren, ki je šel še 40 kilometrov do cilja v spremljevalni avtomobil po pijačo za sotekmovalce.